DURTANOSKI: Pa, kako mo`am da ne ja spomnam. Antikata e del od mene, kako {to del od mene e Pelagonija i Makedonija. Ako nie Makedoncite ja odigravme glavnata uloga vo vospostavuvaweto na principite na dr`avnost vo Evropa, a makedonskiot period vo istorijata e period vo koj Makedonija be{e gospodarka na svetot, nemam pri~ina da ne go ka`uvam i staromakedonskiot toponim kade sum roden, bidej}i toa mi pretstavuva ~est. Spored toa, posakuvano bi bilo, vo bliska idnina, Makedonija kako zemja na prastara kultura, pokraj postoe~kata toponimija da ja odbele`i i staromakedonskata toponimija na provincii, gradovi, sela, reki... Taka na mnogu ednostaven na~in bi se u~ela istorijata za Makedonija.

DURTANOSKI: 100% pure Macedonian! Spored makedonskata karma i vrz osnova na makedonskiot anti~ki duh inkorporiran dlaboko vo mene, niz sonot ~esto imam vizija vo koja{to go gledam likot na tatko mi Krateua kako se zboguva so mene pred moeto trgnuvawe na pohodot za Indija, pritoa obra}aj}i mi se so zborovite: "Pejtone Alalkomenski, sinko Pelagoniski, blagoslovena da e Makedonija vo nezaborav ve~en!"

Od ponovata istorija na Makedonija, po majka mi sum vnuk na \or|ija Ko~ov Pa{oski, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie vo administracijata na Kru{evskata Republika, a po tatko mi moite pradedovci bile komiti vo ~etata na \ur~in vojvoda. Dodeka, pak, mojot 83 godi{en dedo Jon~e Durtanoski e u~esnik vo NOB.

DURTANOSKI: Koga ja vikam moja, toa zna~i deka toa e makedonska filozofija, pred s#. Razvojot na taa filozofija ja temelam vrz zdraviot razum i mislata na site vozrasti vo koi nezavisno od materijalnata i klasnata diferencijacija ima za cel da gi povrze vo svojstvo na zaemna sre}a i po~ituvawe. Od druga strana, pak, glaven dvigatel na taa filozofija e izvorot na toplinata i svetlinata - sonceto, koe vo sistemot na seop{tiot apsolutizam ja ima klu~nata uloga. Epilogot na sekakvo nepo~ituvawe na taa kombinacija e insolacijata (toploten udar), {to o~igledno i se izvr{uva vo svetski ramki, bidej}i ~ove~kiot rod ne se stremi da ~ekori po ~isto postavenite osnovi na apsolutot. Meditacijata so koristewe na solarniot sistem ima, isto taka, staromakedonski koren i budi spektar na energija i kreativnost na li~nosta. Apeliram do site mladi Makedonci "vpu{teni vo otkrivawe na tajnite na `ivotot" vo budizmot, Hari Kri{na ili nekoi ostanati isto~ni religii, najprvo da se pozanimavaat so makedosnkiot kult kon bogot Sonce i da go vidat efektot od istiot.

DURTANOSKI: Pred se, glavnata cel e promocijata na inicijativata za donesuvawe na Nacionalna programa za deca i mladi koja{to sakame da ja prezentirame pred makedonskata javnost i da ja ponudime na makedonskata vlada so edinstvena cel - {to pobrzo da ja integrira makedonskata mladina vo svetski ramki. Predlogot na Nacionalnata programa za mladi ja izrabotivme vo poslednite nekolku meseci od minatata godina i spored planot za aktivnostite na SMMK treba{e da bide promovirana do krajot na 1998 godina. So ogled na toa {to krajot na 1998 godina be{e buren so izborite koi go otslikaa konstituiraweto na noviot Parlament i Vlada na Makedonija, promocijata ja pomestivme za polovinata na fevruari, koga mislime deka }e ima najdobar efekt i koga mladinata ne e preokupirana so izbornite(propagandni) programi na politi~kite partii.

DURTANOSKI: Interesot e golem isto kako {to se golemi i `elbite (daj bo`e da se ostvarat) na mladite Makedonci da ja vidat Makedonija radosna i bogata pru`aj}i im dobredojde nazad na site Makedonci rastureni po svetot. No, istovremeno, mladite vo Makedonija }e moraat da prestanat nivnite vrsnici Makedonci po poteklo nadvor od Makedonija da gi smetaat za stranci. Bidej}i ~lenstvoto na SMMK e 90% simpatizeri na nacionalnata partija VMRO- DPMNE i o~ekuva ostvaruvawe na vetenite zalo`bi vo interes na makedonskiot narod i dr`ava.

DURTANOSKI: Me|u mladite vo iseleni{tvoto ne vladee klimata koja{to ovde vo Makedonija dosta lo{o se odrazi vrz makedonskata mladina. Vo SMMK filstva i manstva ne postojat i nikoga{ nema da bidat tema. SMMK e organizacija koja rasne samo vrz makedonska podloga i raboti vo interes na dr`avata Makedonija. Makedonskata mladina ovde vo Makedonija e optovarena so edna doza na agresiven politi~ki mentalitet koja go odvlekuva od svetskite trendovi. Politi~kata preokupacija na mladiot ~ovek ~esto mu stava prepreki vo iznao|aweto na vistinskite klvaliteti i negovata sposobnost.

DURTANOSKI: Po odr`uvaweto na Prvoto Generalno sobranie vo Hirt, na koj se postaveni celite na SMMK, ne{to podocna se organizira i Kongresot za Avstralija i Nov Zeland, so otvaraweto na dve izvr{ni kancelarii vo Sidnej i Melburn. Na{iot prestoj sega vo Makedonija go iskoristuvame i za otvorawe na Izvr{na kancelarija na SMMK za Makedonija, a vo tekot na mesec april }e go pokrieme i amerikanskiot kontinent. Se nadevame deka vo organizacijata }e se vklu~i aktivno i pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres za Amerika, g-dinot \orgija Atanasoski koj veruvame deka }e gi vlo`i site svoi potencijali za uspe{no organizirawe na mladite Makedonci na ovoj kontinent.

DURTANOSKI: Od aspekt na kulturologijata, na Makedonija i e potrebna kulturna renesansa. Bidej}i nasekade vo svetot sekoja dr`ava se stremi da go poka`e svojot zaseben identitet so koj potoa bi se identifikuvala vo koja i da e zaednica, grupacija, kulturen poredok ili sekoja nova kulturna avangarda. No, pred se, treba da se stavi kraj na igrite okolu imeto Makedonija. Kako kultura na nekulturata. Toa e preduslov! Da se prijde kon temelno otkrivawe na staromakedonskite centri (za toa da se zajaknat muzeite i zavodite za za{tita so kadrovsko i materijalno ekipirawe); da se reaktivira Ohridskiot univerzitet kako najstar vo Evropa; da za`ivee teatarot od postoe~kite sali - mestoto na teatarot mu se amfiteatrite niz Makedonija; da se reaktiviraat starite prepi{uva~ki {koli i freskopisot po makedonskite manastiri.