Najavuvaj}i ja mo`nosta dvojno da se zgolemi dosega{nata pomo{ od SAD, Georgievski ja izdvoi sredbata vo amerikanskata dr`ava "Eksim banka" koja dosega ne odobruva{e krediti za Makedonija, a so koja ve}e e napraven aran`manot za prviot kredit vo Makedonija, koj{to }e bide potpi{an, kako {to re~e Georgievski, vo najskoro vreme, so {to }e go skr{ime i toj yid, no i }e ja otvorime vratata za direktni amerikanski investicii. Sorabotkata na voen i bezbednosen plan, re~e Georgievski, be{e stavena na vtor plan, preku zainteresiranosta na re~isi site sogovornici okolu sostojbata so Kosovo.

Dali SAD }e pra}aat svoi vojnici na Balkanot i na koj na~in tie }e bidat anga`irani e pra{awe za koe seriozno se zboruva. Postojat tri mo`ni lokacii za etablirawe na nov voen kontingent spored makedonskiot premier, a toa se direktno vo Kosovo, vo Albanija ili vo Makedonija, na koja kako najbezbedna najmnogu i se tipuva.

Odgovaraj}i na novinarskoto pra{awe okolu najaktuelnata tema - Tajvan, Georgievski re~e deka "slu~ajno" ili ne zaedno so pretstavnikot na Tajvan se najdovme na ista masa, zaedno so dvajca senatori i dvajca pretstavnici na Amerikanskiot kongres pred glavnata masa na amerikanskiot pretsedatel Klinton na molitveniot pojadok", na koj prisustvuvale na 2.000 gosti od celiot svet. No, so ogled na okolnostite nemalo mnogu vreme za razgovoor okolu vospostavuvaweto diplomatski odnosi koe kako tema, pak, dominiralo na razgovorite so generalniot sekretar na ON, Kofi Anan i so amerikanskiot dr`aven sekretar, Medlin Olbrajt. Pra{awata, kako {to re~e Georgievski glavno se donesuvale na baraweto objasnuvawe za pri~inite za vakviot diplomatski poteg na makedonskata vlada, i generalno uka`uvawata se dvi`ele vo nasoka deka e toa sopstvena odgovornost na Makedonija. Isto taka, na razgovorite generalno bilo uka`ano i na mo`noto blokirawe na prodol`uvaweto na mandatot na UNPREDEP od kineska strana.

Premierot vo SAD be{e pridr`uvan od ministerot za finasii Boris Stojmenov, koj ijzavi deka Tajvan "voop{to ne be{e tema na razgovorite so pretstavnicite na MMF i Svetskata banka, i deka vo osnova na razgovorite bile aran`manite {to Makedonija gi ima so ovie institucii".

Glavna zada~a na SDSM vo naredniot period }e bide i da ja odbrani dr`avata i da se sprotivstavi na politikata na vladea~kite partii koja vodi kon demontirawe na dr`avnosta, istakna Crvenkvsoki vo pozdravniot govor do delegatite i gostite na Kongresot.

Istaknuvaj}i deka za SDSM po~nuva nova etapa, toj mu pora~a na ~lenstvoto deka vo partiskite redovi pove}e }e nema mesto za komotnost, neorganiziranost, inertnost, deka treba da se zaboravat spokojnite {emi, salonskite debatirawa, neefikasnosta i tesnopartiskata zatvorenost, i gi povika onie {to ne se podgotveni za novite bitki da se trgnat so vreme, bidej}i "ova e vreme na `rtvi i rizici."

Socijaldemokratite vo idnina, kako {to stoi vo nasokite za idnoto dejstvuvawe, {to bea usloveni od Kongresot, }e gradat nova politika kon mediumite, treba da ja zaboravat svojata zatvorenost koj javnosta i odvojuvaweto od narodot. Se planira i formirawe na analiti~ki centar koj }e gi analizira potezite na vlasta i }e gi proektira partiskite aktivnosti, kako i aktivirawe na Sovetot na itnelektualcite. Kongresot go usvoi i izve{tajot za rezultatite od izborite, vo koj kako del od pri~inite za izborniot poraz se spomenuvaat i arogancijata na del od rakvodostvoto, zatvorenosta za mediumite, odvoenosta od narodot, lo{iot izbor na kandidati.

Interesno e da se spomene deka Qubomir Popovski ne uspea da vleze nitu vo 75 ~lena na Centralniot odbor kako ni Alil Xaferovski od Prilep. Na spisokot na 75-minata ne se najdoa ni Blagoj Hanxiski, Dimitar Buzlevski, Ilija Iloski, Tu{e Go{ev i drugi.

Po neusehot na izborite SDSM go napu{tija Jorgo ]uka, od OHIS, Traj~e Mukaetov od Akaloid, Pande Lazarov od Elektrostopanstvo na Makedonija, Vangel Gaga~ev od Pelagonija-Bitola i Kostadin Barzov od Bargala-[tip. Od najvisokoto telo na ovaa partija vo idnina }e otsustvuvaat i Zore Temelkovski kako i Ignatie Bogdanovski.

Kako {to se veli vo krugovite na ovaa partija poradi otsustvoto na ovie ~lenovi partijata samo }e dobie, a ne izgubi, bidej}i tie bile i edni koi partiskata kni{ka i polo`ba vo nea ja koristele edinstveno za li~no profiterstvo.

Kako zasiluvawe na najvisokite redovi na ovaa opoziciona partija se smetaat Venko Andonovski, profesor na Filolo{kiot fakultet, hirurgot Vladimir Dimov, generalniot direktor na "Granit" Stra{o Milkovski, na AD "Granit" od Del~evo Vlado Velinovski kako i na "Makedonija-tabak" Stra{o Nelkovski.

Svoite pozicii gi zadr`aa Branko Crvenkovski, Atanas Vangelov, Aleksandar Ge{takovski, Tito Petkovski, Nano Ru`in, Nikola Popovski, Radmila [e}erinska i drugi.

Zna~ajno e da se istakne deka Crvenkovski vo idnina }e smeta pove}e na mladi sili so koi }e ja nadmine partiskata inertnost i tromost.

Na sredbata od imeto na Vladata na RM prisustvuva{e i zamenikot minister za iseleni{tvo, Sowa Dimitrovska.

Na sredbata ambasadorot gi informira{e pretstavnicite na makedonskite asocijacii za me|unarodnata politika so poseben osvrt na aktuelnite odnosi me|u Republika Makedonija i SR Germanija.

Zamenik ministerot za iseleni{tvo, Sowa Dimitrovska, ja izlo`i programata na makedonskata vlada i nejzinite aktivnosti vrzani za iseleni{tvoto, istaknuvaj}i pritoa deka osnovna cel na Ministerstvoto za iseleni{tvo }e bide neguvaweto na odnosite so gra|anite od RM koi `iveat i rabotat nadvor od granicite na na{ata zemja, za{tita na nivnite interesi, od aspekt na nivnoto organizirawe, organizacija na humanitarnata pomo{ {to se pribira za Republika Makedonija, kako i razmena na informacii okolu nivnata polo`ba vo stranstvo i mo`nostite za nivno vklu~uvawe vo op{testvenite tokovi vo dr`avata.

Na sostanokot se razgovara{e i za pove}e pra{awa vrzani za za{tita na interesite na na{ite gra|ani so prestoj vo SR Germanija, za dopolnitelnata nastava po maj~in jazik i za drugi prakti~ni pra{awa.

Na ovaa sredba prisustvuvaa i pretstavnici na asocijacii na gra|anite na RM vo SRGermanija od albanska nacionalnost.

Na~alnikot na policijata preku svojot slu`benik gospo|a Vel~eva po pismen pat naredi zabrana za polo`uvawe na cve}iwa pred spomenikot na Goce Del~ev od strana na OMO "Ilinden-Pirin". So ovoj akt bugarskite vlasti po kojznae koj pat doka`uvaat deka nemaat

namera da gi po~ituvaat ~ovekovite prava vo nivnata zemja.