Vo minatiot broj na "Makedonsko sonce" navedov niza od slabostite na minatata vlast vo vodeweto na nadvore{nata politika, po~nuvaj}i od priemot vo OON pod sramnoto ime BJRM, pa s# do me|unarodniot status na Republika Makedonija. Kako prvo, Makedonija treba{e da go iskoristi pravoto deka u{te vo dale~nata 1946 godina pri formiraweto na Organizacijata na obedinetite nacii, kako dr`ava ~lenka na toga{nata Jugoslovenska federacija e samostoen osnova~ so toga{noto ime N.R.Makedonija, taka {to u{te ottoga{ Makedonija si go stekna pravoto na polnopravno ~lenstvo vo Obedinetite Nacii, a pri rasturaweto na Jugoslovenskata federacija samo treba{e da se izvestat OON za nastanatata promena. Toga{nata vlast o~igledno iznenadena i zbuneta od faktot deka Makedonija stana potpolno nezavisna i samostojna dr`ava, ne znae{e kako da reagira i kako da go iskoristi najdobro toj moment, iako toga{ na nejzino ~elo ve}e be{e iskusniot Kiro Gligorov, koj ve}e ima{e formirano profesionalna ekipa, tokmu za takvi momenti, vo koja{to be{e i Vasil Tupurkovski.

Gledano od sega{na distanca, o~igledna e golemata pretpazlivost i popustlivost na pretsedatelot Kiro Gligorov vo vodeweto na nadvore{nata politika na Republika Makedonija. Toj so pregolema strplivost (ponekoga{ duri i preterana), stapka po stapka, ~ekor po ~ekor, Makedonija ja vode{e kon kakva-takva me|unarodna samostojnost. Na toj dolg i te`ok pat se pravea i premnogu gre{ki. Edna od niv sekako deka be{e povtornoto barawe za priem vo OON, no sega pod nekakvo za nas mnogu sramno ime - BJRM koe, iako privremeno "samo" za {est meseci, za na{a `al s# u{te si go imame. I zo{to toga{ povtorno ne se iskoristi na{eto pravo posle tie {est meseci ednostavno da gi izvestime ON deka bez razlika na zabele{kite od strana na Grcija, nie ostanuvame ~lenka na taa Organizacija, no samo i islu~ivo so na{eto edinstveno, ustavno i vekovno sopstveno ime MAKEDONIJA. No i toa ne be{e storeno, pa nadvore{nata politika i natamu se vode{e so brzina na pol`av i so premnogu gre{ki. Posle edna afera {to se slu~i vo na{ite odnosi so Avstrija okolu na{eto priznavawe i na{eto ime, Vasil Tupurkovski ja napu{ti toga{nata ekipa na pretsedatelot i is~ezna od aktivniot politi~ki `ivot. [etaj}i se niz svetot, se opredeli za sopstven pat kon ostvaruvawe na svoite li~ni ambicii. Na toj pat najde vreme i da ja prou~uva anti~kata istorija i za da ne go zaboravi javnosta, se pojavi so nekolku publikacii za anti~koto vreme, dodeka drugoto vreme o~igledno go koriste{e za prou~uvawe na me|unarodnata politika.

Vo 1994 godina na pretsedatelskite izbori ne se pojavi i ne u~estvuva{e, o~igledno ispla{en od toga{niot rejting na pretsedatelot Kiro Gligorov. No preku knigite {to gi izdade (velat finansirani od silnoto gr~ko lobi vo SAD) i preku pretsedatelstvuvaweto so Makedonskiot olimpiski komitet, kolku-tolku be{e prisuten vo Makedonija i ja ~eka{e svojata {ansa. Ja do~eka neposredno pred poslednite parlamentarni izbori koga so sigurnost se znae{e deka pretsedatelot Kiro Gligorov nema da se kandidira na narednite pretsedatelski ibori. Prezede hazarderski poteg i formira{e politi~ka partija zaedno so iskusnite biv{ojugoslovenski funkcioneri-Kambovski, Klimovski, Bitoqanu i drugi so koi, mnogu ve{to, mnogu ume{no spletija mre`a vo koja{to so golema itrost ja vnesoa najgolemata, toga{ opoziciona, politi~ka partija VMRO-DPMNE so {to go dobija nejzinoto golemo glasa~ko telo. Dodeka, pak, za vozvrat VMRO-DPMNE dobi iskusni, visokoprofesionalni biv{ojugoslovenski politi~ari koi treba{e mnogu da mu pomognat vo borbata za osvojuvawe na vlasta. Mnogu ve{to i perfidno, maksimalno be{e iskoristeno toga{noto op{tonarodno nezadovolstvo od pogre{noto vladewe na SDSM koj zaedno so svoite partneri ve}e ja dovedoa zemjata do prosja~ki stap i po~naa na siroma{niot narod da mu vetuvaat s# i se{to, no najmnogu ona {to mu nedostiga{e, {to i sega, pa i sekoga{ najmnogu }e mu nedostiga, a toa se PARI (koi na nenasitnoto ~ove~ko oko sekoga{ mu se malku), PARI, pak PARI, pa duri i cela edna milijarda dolari koja{to bi vlegla vo Makedonija.

Seto toa im uspea. Kone~no se dojde do promena na vlasta na poslednite parlamentarni izbori na koi{to narodot, glasaj}i za promeni, baraj}i ne{to podobro, glasa{e protiv SDSM i ja dovede Koalicijata "ZA PROMENI" na vlast vo Republika Makedonija, na koja & ja doveri i svojata idnina i svojata sudbina.

U{te pri raspredelbata na ministerskite i drugite zna~ajni mesta, se vide golemoto iskustvo i ume{nost na Cile i negovite, taka {to za sebe gi prigrabija najatraktivnite, a na svoite koalicioni partneri im gi ostavija najodgovornite mesta. Kako se odvivaa izborite i kako pominaa, s# pove}e se nametnuva{e pra{aweto: Kade e vetenata milijarda i dali voop{to ja ima?. I kone~no, denovive be{e razre{ena i taa dilema. Milijardata ja ima, naskoro }e pristigne vo Makedonija i toa od dale~niot kineski ostrov TAJVAN koj{to, blagodarej}i na svojot golem ekonomski razvoj, se stekna so golemi bogatstva so koi{to saka bukvalno da go kupi svoeto me|unarodno priznavawe. Javnosta vo Makedonija dozna za u{te eden nov na~in na kupuvawe na me|unarodno priznanie. No javnosta, isto taka, dozna pove}e i za me|unarodnite odnosi. Deka vo niv postojat izvesni pravila kon koi sekoja zemja e dol`na da se pridr`uva. No najavenite promeni na s# ona {to go prave{e SDSM za vreme na svoeto vladewe, navestuva{e i promeni vo nadvore{nata politika na Makedonija. Problemite nastanaa koga "Koalicijata za promeni" ja osvoi parlamentarnata vlast, a vo nea Tupurkovski ja prezede celokupnata nadvore{na politika, ignoriraj}i go pravoto na pretsedatelot na dr`avata da se me{a vo nadvore{nata politika i negiraj}i go s# ona {to be{e napraveno vo izminatite nekolku godini. I taka, denovive bea suspendirani del od ve}e potpi{anite me|unarodni dogovori od strana na minatata Vlada i od strana na pretsedatelot na dr`avata. Spored site me|unarodni standardi vo diplomatijata ovaa postapka na ekipata na Tupurkovski (za koja{to do neodamna ne znae{e nitu Premierot) se ocenuva kako svoeviden skandal {to dovede i do neodamna dramati~noto obra}awe na pretsedatelot Kiro Gligorov na makedonskata javnost, bidej}i prethodno od strana na pretsedatelot na makedonskiot Parlament mu be{e skrateno ustavnoto pravo na obra}awe pred pratenicite vo Parlamentot. Vo ovoj slu~aj, od edna strana treba da gi imame predvid site gre{ki na prethodnata vlast vo vodeweto na makedonskata nadvore{na politika zaedno so pretsedatelot, no od druga strana mora da se imaat predvid i me|unarodnite standardi vospostaveni i postaveni od site dr`avi kon koi ne samo {to treba, ami i se pridr`uvaat skoro site zemji vo svetot. E tie, me|unarodni pravila i standardi, o~igledno, ne va`at za golemiot svetski igra~, d-r Vasil Tupurkovski. Toj na izborite veti mnogu, pa i premnogu, s# so edinstvena cel - da go postigne ona {to i go postigna, no i da si obezbedi visoka startna pozicija za idnite pretsedatelski izbori kako krajna cel. E sega, mora da ispolni barem del od tie vetuvawa, so {to bi go nateral makedonskiot narod da glasa za nego na idnite pretsedatelski izbori. Mora da gi obezbedi silnite pari koi gi vetuva{e. No, koga tie pari bi gi obezbedil od nekoi sosedni zemji, bi se postavilo pra{aweto na cenata za dobivawe na tie pari, a na{iot narod znaej}i si ja kolku-tolku sopstvenata istorija (koj ne mora da ~eka da mu ja tolkuva nekoj sega{en, za `al, minister, ili nekoj, pak za `al, "dobronameren" sosed), bi reagiral, no sega mo`ebi premnogu `estoko i mnogu nepovilno po negovata kandidatura. A vaka, parite se od mnogu daleku i narodot ne e mnogu zapoznat so tamo{nite priliki, pa na krajot na krai{tata i za golem del od nas, i ednite i drugite se Kinezi (se misli na Kina i Tajvan), i ednite i drugite se so kosi o~i i isti, pa zatoa na parite (sega zasega samo veteni) nema mnogu da im se bara krajot, ako voop{to i dojdat. Vo vakva situacija dol`ni sme da gi sledime reakciite i na drugite, posebno golemite svetski dr`avi (reakcijata na Narodna republika Kina ve}e ja znaeme i taa e isklu~itelno `estoka), bidej}i ako mnozinstvoto od niv za nas zaklu~at deka ne sme dr`ava od zbor i deka ne gi po~ituvame me|unarodnite standardi, toga{ sekoja ~est na `elbata na Cile da stane pretsedatel na Makedonija, no nam kako na dr`ava te{ko ni se pi{uva. Dokolku, pak, Cile za ovaa svoja postapka nema nekoja poddr{ka od nekoi golemi svetski dr`avi i ako e ovoj poteg li~no negova avantura, toga{ mo`e seto ova da se nare~e nevidena skandalozna glupost. No, ako seto ova e pak nekoja "golema" me|unarodna igra (na ovaa pomisla me naveduvaat poslednite me|unarodni reakcii i odnosot na SAD, negovata administracija, a osobeno administracijata na OON pri neodamne{nata posledna poseta na premierot Qub~o Georgievski na Amerika), igra vo koja visoko mesto i rejting postignale na{ite politi~ari, a za koja{to nikoj ni{to ne znae (barem nikoj od nas prostosmrtnite), osven se razbira samo gospodinot Cile, sekoja mu ~est toga{ ne samo {to e sposoben da go igra sopstveniot narod, tuku i celata me|unarodna javnost.