- Vo svojata kniga "Kriti~ka analiza na aleksandrovata anabaza" Lazo Gazepov se potrudil da doka`e deka Grcite ja prisvoile istorijata na Atni~ka Makedonija, za da ja prisvojat i nakitat so slavna istorijata, a i za da ja opravdaat okupacijata na delot od Makedonija ( Egejska).
- Vo eden razgovor mi re~e: "Im ja ebav majkata na Grcite, im nabiv kol, a za mene si napraviv ve~en spomenik so moite knigi".
- Povrzuvaj}i gi site nastani doa|am do zaklu~ok deka pokojniot Lazo Gazepov vo zatvorot vo Solun bil truen so otrov koj bavno deluval i deka seto toa bilo smisleno od tajnata policija na Grcija.
A
rhelaj III, devetiot kral na Makedonija (413-393) p.n.e), prestolninata na Makedonija od Ege ja premestil vo Pela za da bide vo neposredna blizina na moreto. (Vidi karta na evolucijata na Solunskiot zaliv). Pela Ahrelaj ja pretvoril vo centar na obrazovanie, nauka i kultura, kako protivnik na Atina koja tek 438 godina go inaugurira Partenon po 15 godini izgradba.Arhelaj vo Pela pokanil vrhunski nau~nici i umetnici od celiot kulutren svet. Pome|u mnogute }e spomeneme nekoi:
Agat i Evripid, poeti tragi~ari. Od Evropid se sostaveni "Menadite" - sve{teni~ki na Bahus koi za vreme praznikot na Bog tr~aa navamu natamu, celosno zafateni od demonska strast. Vo zenitot na praznikot na Bahus koj go pretpo~itale Makedoncite pred drugite bogovi, s# im bilo dozvoleno na u~esnicite vo praznikot. Religiozniot centar na bogovite "kaviri" bil ostrovot Samotraki. Vo niv veruvale Trakijcite i Makedoncite pred pojavata na ponovata religija koja ja izmislile Elinite.
Kavirite bile od proelinskata epoha, koe se doka`uva od liturgijata (funkcioniraweto), a i jazikot nivni ne bil gr~ki, kako i obi~aite, vo koi imalo ispoveduvawe na grevovite, koe go nemalo vo religijata na Grcite. Poznato e deka pri eden takov praznik vo Samotraki Filip
II ja zapoznal Olimpijada, majkata na Aleksandar, koja pred `enidbata se vikala Mihtela, a bila }erka na Neoptolem kralot na Epir.Vo do{ol Pela Timotej, pro~uen muzi~ar - kompozitor na glasna muzika. @evis isto taka do{ol od Trakija (od Vitinija, a bil u~enik na Agatarh i Nisej dvajcata Makedonci od Tasos). Plinej vrhunski slikar od toa vreme do{ol vo Pela od Sicilija za da gi ukrasi so freski palatite na Arhelaj. Poetot Pindar (522-442 bil gostin na Aleksandar
I, zatoa podocna (esenta 335 godina) Aleksandar III ja po{tedil negovata ku}a i semestvo pri uni{tuvaweto na gradot - dr`ava Teba. Vo Pela bil pokanet i Aristotel - Stagirecot da go poddu~uva Aleksandar II vo filozofijata i upravuvaweto, iako Aleksandar ne gi primil negovite na~ela. So ova kulturna `elba za preobrazba Arhelaj ja pretvoril Pela vo duhoven centar, sopernik na Atina, a podocna Filip II zamislil da ja napravi posilna, so reforma na na~inot na upravuvawe i so finansiska reforma i reformi na vojskata.
ORGANIZACIJA NA MAKEDONSKATA DR@AVA
Izdigaweto na Makedonskata dr`ava zapo~nala od Peloponeskata vojna navamu, vreme koga Grcite vo tekot na 30 godini vojuvale, se iscrpuvale, se uni{tuvale, ja uni{tuvale svojata dr`va i bogatstvata. Na krajot na
V vek i po~etok na IV vek p.n.e. Makedonija zazemala vidno mesto me|u dr`avite na Balkanskiot Poluostrov.Socijalno-politi~kiot sistem vo Makedonija pri krajot na
V vek p.n.e. bil sledniot: na ~elo na dr`avata stoel car, koj bil poddr`uvan od voeno-rodovskata aristokratija (Heteri), zemjoposednicite i sto~arite. Osnovnata masa na makedonskiot narod se sostoela od ov~ari i pastiri. So imeto na Filip II e svrzana voenata i pari~nata reforma vo Makedonija.Voenata reforma se sostoela vo sozdavaweto na makedonska falanga (ilona) koja zna~i te{ko voru`eni pe{adijci mobilizirani od poimotnite gra|ani. Osnovnata edinica na falangata bila sostavena od 12 vojnici vo dlabina i 11 vojnici vo {irina ili se sostela od 121 vojnik. Vojnicite na falagata bile vooru`eni so kopja dolgi do 6 metri i prestavuvala stra{na lavina, koja bavno se dvi`ela, uni{tuvaj}i pred sebe. Falangata, mo`ela da bide multiplicirana t.e. da bide od 16h16 vojnika = 256 vojnici, ili 32h32=1024 vojnici. Zna~i {irinata i dlabinata na Falangata bila promenliva vo zavisnost od polo`bata na neprijatelot, negovoto dvi`ewe i pojava i napreduvawe ili udarot, terenskite uslovi.
Za za{tita na krilata (stranite) na falangata slu`ela lesnata pe{adija i kowanicata. Kowicata bila mobilizirana od sosednite plemiwa (od Agrijanite na ju`na Srbija i Bugarija (dene{ni), u{te i od Trakijci i Ilirci). Pokraj lesnata kowanica Makedonskata vojska imala i te{ka kowanica, koja ja so~inuvale feudalci aristokrati, koi bile povrzani so kralot (Eteri) i bile ~uvari na monarhijata, zna~i falangata ja sostavuvale zemjoposednicite.
Samiot Filip gi odbiral lu|eto za falangata, koi trebalo da bidat silni, strogo disciplinirani i smeli. Site bile so ista visina.
Pokraj nabroenite korpusi (vidovi vojska) Aleksandar oformil i specijalni edinici. Makedonskata vojska bila od mobilizirani lu|e (zadol`itelno), koi predhodno slu`ele odredeno vreme i se obu~uvale vo voenite ve{tini. Pokraj drugoto naoru`uvawe, vo makedonskata armija usovr{eni i balisti~kite ma{ini (katapulci) koi isfrlale ogneni proektili za da sozdadat zagubi kaj neprijatelot od dale~ina. Makedonskata vojska bila vo pogolemiot del sostavena od mobilizirani selani i del od dobrovolci predvodeni od mesni rakovoditeli i mnogu mal del od platenici. Makedonskata falanga bila taka obu~ena i izve`bana {to vo od mo`ela da ja menuva svojata formacija i nejzinata udarna sila da ja svrtuva na stranata od koja se pojavuval neprijatelot.
Sobirot na vojskata prestavuval eden vid glasawe, odnosno potvrduvawe, ili ne, na rakvodeweto i delata na carot, a vojskata go prestavuval makedonskiot narod, so ovoj ~in mu daval poddr{ka, ili ne na carot, a toa pak zna~elo eden vid demokratija i kontrola na centralisti~kiot i apsolutisti~kiot re`im na carot.
Vo vojskata imalo postojan kadar - oficeri i podoficeri. Od decata na aristokratskite semejstva u{te mali se vospituvani za povisoki voeni rakovoditeli (t.n. "Pagi".)
Mobilizacijata na korupsi imala lokalen karakter, a od posebno zna~ewe bil korpusot vojska od "Agutantite".
Pari~nata reforma {to ja sprovel Filip
II se sostoela vo voveduvawe na bimetalizmot, t.e. vo voveduvawe na srebrena i zlatna moneta. Srebrenata moneta se upotrebuvala vo Makedonija i vo pot~inetata Grcija, a zlatnata moneta se upotrebuvala vo persijskoto carstvo.
PARI^NA REFORMA VO MAKEDONIJA
Potpiraj}i se na silata na svojata vojska, Filip
II za kratko vreme go zavladeal celoto makedonsko i trakijsko krajbre`je, koe dotoga{ bilo zavzemeno od gr~ki kolonisti, a bilo bogato so minerali i drven materijal {to se upotrebuval vo brodogradbata. Vo toa vreme Filip gi osvoil gradovite Pidna i Amfipol kako i zlatonosnata oblast Pangej.Vo 348 godina p.n.e. pod vlasta na Makedonija potpandal i gradot Olint {to bil na ~elo na sojzuot Trakijsko -Halkidi~kite gradovi, a bil i vo sojuz so Atina. Gradot Olint po uporna odbrana bil zavzemen od Filip i razru{en do osnova, a negovite `iteli bile zarobeni i prodadeni kako robovi. Po zazemaweto na Pangejskite rudnici na Filip mu se dala mo`nost da ja zapo~ne pari~nata reforma.Taka kon sredinata na
IV vek p.n.e. Makedonija od vtorstepena poluvarvarska dr`ava stanala prvostepena, golema, silna dr`ava, koja projavila apetit za svetska dominacija (hegemonija) {to na kraj i ja postignala.Vo brzoto napreduvawe na Makedonija pomognala i bliskosta so gr~kite kolonii na Halkidiskiot Poluostrov, kako i oslabenata Grcija.
Taka Makedonija stanala trgovska i robovladetelska zemja, a i se pribli`ila i do moreto, so toa {to starata rezidencija na makedonskite carevi od Ege e premestena vo Pela, koja bila raspolo`ena pokraj moreto. Toa se slu~ilo za vreme Car Arhelaj 413-393 g. p.n.e.
Makedonskata vojska vo svoja slu`ba imala i malku Grci platenici, koi se upotrebuvani vo transportot (vodi~i na mazgi i kowi), a podocna za vreme na pohodot na Aleksandar vo Azija se upotrebuvani vo gradba na novite gradovi vo Azija koi gi podignal Aleksandar za naseluvawe na Makedoncite invalidi od vojnata. Smetam deka treba da im voo~ime na Gricte (da gi potsetime) deka nivnite predci sekoga{ bile protiv Makedoncite (kako i sega{nite Grci) so toa {to po osvojuvaweto na Perint Bizant od strana na Filip (338), tie istata godina organizirale s#gr~ki sojuz protiv Makedonija, a bile definitivno uni{teni na Heronea na 1.09. 338 godina. Toga{ Aleksandar kako prestolonaslednik, iako mnogu mlad, go rakovodel levoto krilo na makedonskata vojska i potpolno gi uni{til elitnite ~eti na Tibejcite - "Svetite ceti".