- Razbojni{tvoto e forma na organizirana dejnost na poedinci ili organizirana vooru`ena grupa, teroristi, diverzanti, kontrarevolucioneri i drugi elementi koi go zagrozuvaat `ivotot i sigurnosta na gra|anite ili op{testvenoto ureduvawe na edna zemja.
- Denes osnovnite ~ovekovi prava - li~niot i semejniot `ivot, negovoto ~ove~ko dostoinstvo, negovata sopstvenost se zagarantirani i se reguliraat i so Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava na Organizacijata na obedinetite nacii.
S
mestena vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov, Makedonija zazema izvonredna geografska polo`ba koja ovozmo`uva ostvaruvawe na visok stepen na povrzuvawe so sosedite. Vakvata prostorna smestenost, reqef, geografski karakteristiki i klima uslovuvaat i ovozmo`uvaat pristapnost i ostvaruvawe na razvieni komunikacii za stapuvawe vo kontakt so nea, a preku nea i kako most za kontaktirawe so drugite i me|usebno kontaktirawe na drugite. Dolinata na rekata Vardar, vo povrzanost so drugite prostori, uslovuva niz nea da vrvi edna od najzna~ajnite balkanski soobra}ajnici {to ja povrzuva Makedonija i drugite zemji okolu nea, i so po{irokiot region: Sredozemjeto i Sredna Evropa. Vakvata polo`ba na Makedonija & odreduva posebno geopoliti~ki i strate{ki zna~ajno mesto na Balkanot i vo Evropa. Karakteristikite na ovaa geopoliti~ka polo`ba bile pri~ina taa da bide naselena mnogu vekovi pred na{ata era i na ovaa po~va da se sozdavaat i vireat mnogu kulturi. Niz nejzinata istorija se odvivale mnogu krizni i kriti~ni momenti vo op{testvenite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite i drugi odnosi vo vrska so nea, od zna~ewe i posledici za drugite, no pred s# za nea. Povolnata teritorijalna smestenost na Balkanot stanuva pri~ina i povod Makedonija da bide postojana sfera na razli~ni interesi na mnogu narodi i dr`avi {to sakale da ja osvojuvaat, vladeat, prisvojuvaat, asimiliraat i celosno poseduvaat. Razli~nite, no postojano prisutni politi~ki, ekonomski i drugi interesi za Makedonija, kako politi~ka, ekonomska i etni~ka celina {to sekoga{ se izrazuvale mnogu otvoreno i so prevzemawe na voeni dejstvija i intervencii za nejzinoto osvojuvawe imale za posledica postojano menuvawe na etni~kata i socijalnata struktura na naselenieto, postojani demografski promeni kako posledica na migracionite dvi`ewa, populacionata politika, op{testvenite, ekonomskite, zdravstvenite i drugi uslovi za `iveewe i sli~no. Makedonskite sloevi {to se doseluvaat na ovaa teritorija, zaedno so preostanatite slovenski plemiwa niz dolgi borbi so Vizantija ja osvojuvaat i naseluvaat ovaa teritorija vo VI-ot i VII-ot vek. Definitivnoto potpa|awe pod turska vlast i ropstvo pri krajot na XIV vek ima za posledica celosno pokoruvawe na makedonskoto naselenie i kolonizacija na turskoto naselenie od Mala Azija {to predizvikalo dlaboki promeni vo strukturata na naselenieto i vo negoviot etni~ki sostav.Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna {to vo golema mera se odvivaat na teritorijata na Makedonija i vo vrska so nea, na makedonskiot narod mu donesuvaat mnogu maki i stradawa, no ne i sloboda. So zavr{uvaweto na vojnite, na makedonskiot narod mu se nametnuva novo ropstvo. Mirovniot dogovor na Makedonija ne & donese sloboda, tuku novo ropstvo so nejzinata podelba me|u sosednite zemji za da se zadovolat apetitite na site zainteresirani. Makedonija me|usebno ja delat nejzinite sosedi Grcija, Srbija i Bugarija. Ovaa podelba na makedonskiot narod mu nosi novi stradawa, novo ropstvo, novi obidi za asimilacija i pokoruvawe.
Ovoj sumaren prikaz na istoriskite, politi~kite, ekonomskite, kulturnite, socijalnite, demografskite i drugite zbidnuvawa na teritorijata na koja `ivee makedonskiot narod, ne e dovolen za da mo`e da se sogleda i sfati niz kakvi s# nastani i promeni minuval ovoj narod, kakvi s# pritisoci, raseluvawa, ograbuvawa, pusto{ewa, asimilacii i uni{tuvawe moral da pretrpi, da gi sovlada za da opstane
KON POIMOT RAZBOJNI[TVO
("Kako e vo rajot |avoli" - Sofe [terjoski)
Poimite razbojnik i razbojni{tvo se identifikuvaat so poimite banda i banditizam i su{tinski imaat identi~no zna~ewe vo negativna konotacija.
Razbojni{tvoto e forma na organizirana dejnost na poedinci ili organizirana vooru`ena grupa, teroristi, diverzanti, kontrarevolucioneri i drugi elementi koi go zagrozuvaat `ivotot i sigurnosta na gra|anite ili op{testvenoto ureduvawe na edna zemja. Istoriski poimot razbojni{tvo e svrzan so zna~ewe na lo{ odnos, razbojni{tvo i vooru`en napad zaradi pqa~kawe i ubivawe. Fa{istite vo Vtorata svetska vojna sekoj otpor na narodnite masi protiv yverstvata na nacizmot i fa{izmot, na osnova na bur`oaskoto pravo, go proglasuvale za banditizam za da ja sokrijaat pravata su{tina i karakterot na narodnite vostanija i da gi opravdaat masovnite ubistva, pa i partizanite gi narekuvale banditi.
Iskustvata od vojnite, odnosot kon zarobenite, bolnite, ranetite vojnici od protivni~kata vojska, kako i odnosot kon mesnoto naselenie od okupatorot, gi navelo zavojuvanite strani toj odnos da go kodificiraat. Taa kodifikacija zapo~nuva vo sredinata na
XIX vek koga zapo~nuva sovremenata era na me|unarodnite konvencii za humanizacija na vojnata. Taka, vo 1864 godina e donesena @enevskata konvencija za za{tita na ranetite i bolnite vo vojnata; 1899 godina e donesena Ha{kata konvencija za adaptirawe na pravilata na pomorskata vojna kon principite na @enevskata konvencija, a zameneta 1907 godina (pak so Ha{kata konvencija); polo`bata na zarobenite e regulirano so Ha{kiot regleman od 1907 godina i kone~no so @enevskata konvencija za polo`bata na voenite plenici od 1929 godina. Site ovie konvencii vo izvesna smisla pretstavuvaat kodifikacija na me|unarodnite voeni obi~ai.Me|utoa, Prvata i osobeno Vtorata svetska vojna poka`ale deka problemot ne e re{en so samoto kodificirawe na me|unarodnite voeni obi~ai. Se poka`alo deka donesenite konvencii vo dvete svetski vojni ne bile efikasni. Zatoa vo 1949 godina bile doneseni @enevskite konvencii koi predviduvaat dosta efikasen mehanizam za spre~uvawe na nepo~ituvaweto na nivnite odredbi.
Konvenciite, krivi~nata odgovornost ja sveduvale na principot na individualna krivi~na odgovornost, a ne predviduvaat odgovornost na dr`avi, vladi, politi~ki partii, za nivnite povredi i zloupotrebi. No, dr`avata potpisnik e dol`na da go spre~i izvr{uvaweto na krivi~ni dela nezavisno od nivnata te`ina. Spored site konvencii, kako "te{ki dela" se tretiraat slednite: 1. ne~ove~no postapuvawe; 2. tortura; 3. umisleno predizvikuvawe na te{ki stradawa; 4. predizvikuvawe te{ki napadi vrz fizi~kiot integritet ili zdravjeto; 5. smisleno ubistvo; 6. uni{tuvawe ili prisvojuvawe na dobra; 7. prinuda da se slu`i vo oru`enite sili na neprijatelskata dr`ava; 8. li{uvawe na za{titenite lica od nivnoto pravo da bidat regularno i nepristrastno sudeni spored odredbite na konvenciite; 9. deportacija i nezakonsko preseluvawe; 10. nezakonsko zatvorawe; 11. zemawe na zalo`nici i dr. Dr`avite potpisnici na konvenciite treba da gi sankcioniraat krivi~no izvr{itelite na krivi~nite dela i da gi kaznat ili da gi predadat na onoj {to }e gi bara. Me|utoa, vo najgolemiot broj vojni koi se vodele i se vodat vo na{e vreme, ne samo {to ne se po~ituvaat me|unarodnite konvencii, tuku, naprotiv, vo nekoi dr`avi vo golema mera se pottiknuvale i se pottiknuvaat.
SANKCII ZA RAZBOJNI[TVOTO
Site zemji vo svetot, so svojata zakonska regulativa, razbojni{tvoto go tretiraat kako krivi~no dela i go sankcioniraat. Spored Krivi~niot zakon na porane{na Jugoslavija, koj se primenuval i na teritorijata na Republika Makedonija, razbojni{tvoto po svojata konstrukcija se tretiralo kako slo`eno krivi~no delo, sostaveno od prisilna kra`ba. Gledano od ovoj aspekt, razbojni{tvoto se pojavuvalo kako nasilna kra`ba, pa, so ~l. 252 se sankcioniralo i se veli: "Koj }e upotrebi sila protiv nekoi lice ili se zakanuva deka neposredno }e napadne na `ivotot ili teloto }e odzeme tu| podvi`en predmet vo namera so negovoto prisvojuvawe da prisvoi za sebe ili drug protivpravno imotna korist, }e se kazni so strog zatvor najmalku tri godini." Te{kite slu~ai na razbojni~ka kra`ba i razbojni{tvo se sankcionirale so ~l. 253 od istiot zakon. Vo to~ka 1 od ovoj ~len stoi: "Ako pri izvr{uvaweto na razbojni~ka kra`ba ili so razbojni{tvo na nekoe lice mu se naneseni so umisla te{ki telesni povredi ili ako razbojni{tvoto e napraveno od grupa ili banda, }e se kazni so strog zatvor najmalku pet godini." Vo to~ka 2 od istiot ~len stoi: "Ako pri izvr{uvaweto na razbojni~kata kra`ba ili so razbojni{tvo nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so strog zatvor najmalku deset godini ili so smrtna kazna." Kako te{ki slu~ai na razbojni{tvo i razbojni~ka kra`ba se smetale: Ako izvr{uvaweto na razbojni~kata kra`ba ili razbojni{tvoto na nekoe lice mu se nanese so umisla te{ki telesni povredi ili nekoe lice so umisla se li{i od `ivot; ako razbojni{tvoto e napraveno vo sostav od grupa ili banda.
Spored Krivi~niot Zakon na Republika Makedonija od 1996 godina, razbojni{tvoto i razbojni~kata kra`ba, isto taka, se tretiraat kako krivi~ni dela i se sankcioniraat so dva ~lena od istiot Zakon. Vo ~l. 237, t.1, stoi: "Toj koj{to so upotreba na sila ili zakana deka neposredno }e napadne vrz `ivotot ili teloto na drug }e odzeme tu| podvi`en predmet so namera protivpravno da go prisvoi, }e se kazni so zatvor najmalku edna godina." Spored to~ka 3 od istiot ~len: "Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav eden na nekoe lice so umisla mu e nanesena te{ka telesna povreda ili ako deloto e storeno vo sostav na grupa, banda ili ako e upotrebeno ogneno oru`je ili opasno oru`je, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini." Vo t.4 od istiot ~len stoi: "Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav eden nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor."
Spored ~l. 238, t.`, pak: "Toj koj{to zate~en vo kra`ba, }e upotrebi sila ili zakana deka neposredno }e napadne vrz `ivotot ili teloto na drug so namera ukradeniot perdmet da go zadr`i, }e se kazni so zatvor do edna godina." So t.3 od istiot ~len se predviduva: "Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav eden na nekoe lice so umisla mu e nanesena te{ka telesna povreda ili ako e upotrebeno ogneno oru`je ili opasen predmet, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku pet godini." Vo t.4 od istiot ~len se predviduva: "Ako pri izvr{uvaweto na deloto od stav eden nekoe lice so umisla e li{eno od `ivot, storitelot }e se kazni so zatvor najmalku deset godini ili so do`ivoten zatvor."
Denes osnovnite ~ovekovi prava - li~niot i semejniot `ivot, negovoto ~ove~ko dostoinstvo, negovata sopstvenost se zagarantirani i se reguliraat i so Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava na Organizacijata na obedinetite nacii. Vo ~l.3 od Deklaracijata se veli: "Sekoj ima pravo na `ivot, sloboda i sigurnost." Vo ~l.12 se veli: "Nikoj nema da bide izlo`en na proizvolno vme{uvawe vo negoviot privaten i semeen `ivot, domot ili prepiska, nitu pak na napadi vrz negovata ~est i ugled." Vo ~l.17, stav 2, se veli: "Nikoj nema da bide proizvolno li{en od negovata sopstvenost."
Da zaklu~ime. Razbojni{tvoto vo kakva bilo forma da se javuva, vo kakvi bilo okolnosti, nezavisno so kakva cel e izvr{eno, od poedinec ili razbojni~ka grupa, nezavisno kakvi posledici nastanale, toa e krivi~no delo koe se sankcionira so krivi~niot zakon na sekoja pravna dr`ava i niza me|unarodni dogovori zaradi ~uvawe na dostoinstvoto na sekoj ~ovek i negoviot imot.
POJAVATA NA RAZBOJNI[TVOTO
Za~etocite, korenite na pojavata na prisvojuvawe tu|i materijalni dobra za svoja korist treba da gi barame dlaboko vo istoriskoto minato na ~ovekot, u{te vo vremeto na prvobitnoto op{testvo, so pojavata na privatnata sopstvenost. U{te so za~etocite na privatnata sopstvenost, poedinecot nastojuval za sebe ili za svoeto semejstvo da zeme {to pogolemo koli~estvo proizvodi, pogolema povr{ina obrabotliva zemja, da ja naso~i vodata vo {to pogolemi koli~ini da te~e vo negovata niva, da zeme {to pogolema povr{ina od {umite i tn. Toa bile prvite po~etoci na prisvojuvawe od poedinec ili grupa lu|e za sopstvena korist od zaedni~kiot imot ili tu| imot. Vo robovladetelskoto op{testvo, pokraj op{tite dobra i podvi`niot imot, predmet na prisvojuvawe za svoja korist stanal i ~ovekot-rob kako orudie koe zboruva.
Podocna, niz istoriskiot razvitok na op{testvoto, vo site negovi fazi, preku razli~ni formi na prisvojuvawe tu| podvi`en i nepodvi`en imot stanuvale s# po~esti, s# poraznovrsni, s# po`estoki, pa duri i se vodele golem broj vojni me|u plemiwata, me|u oddelni narodi i dr`avi s# do na{e vreme koga se javuva organiziran razbojni~ki kriminal. Otade i aktuelnosta na problemot i denes. Borbata, pak, protiv razbojni{tvoto od sekakov vid e imanentna karakteristika i denes. Op{testvoto od najstari denovi nastojuvalo da gi onevozmo`i, ne samo te{kite devijantni pojavi, tuku i drugite formi na negativno odnesuvawe, koi gi naru{uvaat pravilata na `ivotot i op{testvoto, negovite temelni vrednosti vrz koi se zasnova.