- Nositeli na glavnoto dejstvo se: kapetan Miler (Tom Henks); narednik Horvat (Tom Sizemore); vojnik Rajben (Edvard Barns); vojnik Xekson (Bari Peper); vojnik Meli{ (Adam Goldberg); vojnik Apam (Xeremi Dejvis). Re`ijata e na Stiven Spilberg, scenario Robert Rodat, a kamera Janu{ Kaminski. Vremetraewe - 170 minuti
- Ovoj film e u{te edno prodol`enie na spilbergizmot, kade re`iserot povtorno ja prifa}a ulogata na golem impresario, pa dokolku bi se pridr`uval za vistinskata prikazna, ne bi imal tolku dovolna podloga za filmsko ostvaruvawe
"
Otkako na{iot ~amec go dopre pesokot i se spu{ti platformata, stanav posetitel na pekolot" - so ovie zborovi ^arls Nejbor, toga{en pripadnik na sojuzni~kite sili, vojnik od 29-tata amerikanska divizija, go opi{uva denot D, istovaruvaweto na bregot na Normandija.Po~etnite sceni od filmot na Stiven Spilberg
"Spasuvaweto na vojnikot Rajan" se posveteni tokmu na pekolot koj amerikanskite vojnici go do`iveale. Stravotnata gletka e prika`ana preku o~ite na obi~niot vojnik, a ona {to toj go videl e haos, pesok, kal, krv na site strani i osakateni tela koi se prpelkaat vo agonijata na beznade`nost.
DISTANCA
Smrtta nikoga{ ne bila brza i tokmu ovoj fakt interpretiran na avtenti~en na~in e ona {to go izdvojuva ovoj film od preostanatite filmovi so voena tematika. Istorijata zboruva deka pri invazijata na sojuznicite na Normandija, Germancite sepak se porazeni, iako ~ove~kite zagubi samo od amerikanskata strana iznesuvaat nad 9.000 vojnici.
Nekolku dena podocna kapetanot Miler (Tom Henks) i u{te sedummina negovi lu|e koi go pre`iveale istovaruvaweto na bregot Omaha, dobivaat zadol`enie da go pronajdat vojnikot Xejms Rajan (Mat Dejmon) ~ii trojca bra}a gi zagubile `ivotite vo vojnata i koj po naredba na amerikanskata Vlada treba da se vrati doma kako edinstvena uteha na negovata majka.
Zo{to treba tokmu tie da ja sprovedat ovaa misija od moralen karakter? Tie se istovareni na bregot na Normandija, a padobranecot Rajan ateriral nekade kon vnatre{nosta, zad neprijatelskata linija, pa taka me|u niv postoi dovolno golema distanca koja go trasira patot po koj filmot }e mar{ira slednite dva ~asa.
Zabele`livo e nastojuvaweto vo ova filmsko ostvaruvawe za glorifikacija na sposobnosta i snaodlivosta na amerikanskite vojnici, od edna i potisnuvaweto na podgotvenosta za borba na Germancite, od druga strana. Vo tekot na potragata po Rajan, grupata na kapetanot Miler }e "namirisa
" neprijatelska zaseda, nezabele`livo }e & se pribli`i od druga strana i srede bel den so eden juri{en napad na bri{an prostor }e uspee da go sovlada neprijatelskoto gnezdo. Vo vistinski voeni uslovi vakviot ~ekor bi bil ednakov na samoubistvo, no ovde scenata perfektno funkcionira, pot~inuvaj}i mu se na zakonot na holivudskite paradoksi. Germancite se prika`ani kako maloumni vojnici koi postavuvaat zasedi i potoa namesto da gi iznenadat sojuznicite so zasedata, se slu~uva tokmu sprotivnoto. Amerikancite, pak, se tolku talentirani za vojna {to mo`at duri i da go namamat neprijatelot vo svoeto gnezdo koga sakaat. Isto kako vo starite dobri stripovi koga kowanicata go nosi spasot vo posleden moment, ovde imame scena vo koja sojuzni~kite bombarderi naiduvaat vo vistinskiot moment koga se ~ini deka s# e beznade`no i go uni{tuvaat germanskiot tenk, a Amerikancite koi stojat do tenkot ostanuvaat nepovredeni.
FIKCIJA
Iako fabulata na filmot
"Spasuvaweto na vojnikot Rajan" e fikcija, sepak taa e inspirirana od prikaznata za vojnikot Franc Nilan od dr`avata Wujork, pripadnik na sojuzni~kite sili, eden od ~etvoricata bra}a od koi dvajca zaginale na denot D, a tretiot bil is~eznat vo nekoja akcija vo Burma i se smetal za po~inat, iako podocna se vospostavilo deka ja pre`iveal vojnata. Po barawe na amerikanskata Vlada vojnikot Franc Nilan bil pronajden od armiskiot sve{tenik, kapelanot Fransis Sampson, i vedna{ bil vraten doma.Ovoj film e u{te edno prodol`enie na spilbergizmot, kade re`iserot povtorno ja prifa}a ulogata na golem impresario, pa dokolku bi se pridr`uval za vistinskata prikazna, ne bi imal tolku dovolna podloga za filmsko ostvaruvawe. Osven toa, nezamisliva e scenata sve{tenikot Sampson da go isprati doma vojnikot koj gi zagubil svoite bra}a so zborovite
"Sinko, ti treba da go zaslu`i{ ova". Zo{to toj bi go zarabotuval sopstveniot `ivot pove}e od drugite? Negovite bra}a ja platile najvisokata cena, toj ne mora ni{to da "spe~aluva", osobeno ne svojot `ivot. Za negovata majka i za amerikanskata Vlada e dovolno {to toj e `iv.Kakvo ~uvstvo bi imal Franc Nilan koga bi go gledal ovoj film, znaej}i deka toj vedna{ ja prifatil naredbata da se vrati doma (kako i sekoj normalen ~ovek), a ne ostanal na frontot makar edna bitka pove}e kako {to toa go pravi vojnikot Rajan za potrebite na filmot?
Vo ramkite na
"Spasuvaweto na vojnikot Rajan" scenaristot Robert Rodat go plasira pra{aweto: "Dali vredi da se rizikuvaat osum ~ove~ki `ivoti, za da se spasi eden?" A po gledaweto na filmot se nametnuva edno sekundarno pra{awe: Ako treba vojnikot koj u~estvuval vo bitkite i koj go po~uvstvuval prokletstvoto na vojnata vo krugot na svoeto semejstvo, doprva da go zarabotuva sopstveniot `ivot, toga{ koja e porakata na filmot za onie koi ostanale doma?