Od anti~ko vreme se do 19-ot vek n.e. gr~ka dr`ava so sovremeni obele`ja na dr`avnost ne postoela, tuku postoele gradovi-dr`avi (polisi) vo planinskata siroma{en predel (so isklu~ok na Tesalija). Baraj}i izvori na sirovini i pazari, se razvile kako pomorski zemji i na toj na~in osvojuvale kolonii od kade crpele bogatstvo.

Vo mnogu zapisi e zabele`ano deka od staro vreme i od mnogu prou~uva~i na antikata, Grcite na sever se prostirale do Epir i Tesalija i deka planinskiot greben Olimp ja delel severna Grcija od Makedonija. Vo taka jasno ograni~ena Grcija, se razvivala kulturata, zanaet~istvoto, trgovijata, kolonizacijata i dr. sosema oddelno od Makedonija. Gr~kite polisi koristej}i gi robovite kako rabotna sila, zapo~nale pobrzo da se razvivaat.So pojavata na parite se pojavila nova aristokaratija koja imala drugi interesi od Demosot i starata artistokratija, so {to zapo~nala borbata za pravata na demokratijata (se razvila vo VII i VI vek p.n.e.). Rezultat na taa borba bil definitivno oformuvawe na gr~kite gradovi-dr`avi. Pred toa vo niv bila vospostavena tiranijata, kako sistem, od strana na vladetelite na novata aristokratija. Vo potraga na pogolemo bogatstvo, podobar `ivot za svojot grad i za sebe po~nale borbi eden grad protiv drug, za osvojuvawe na pazari, na kolonii, borba za prevlast od li~ni ambicii i t.n. @elbite da se nalo`i eden grad na drug predizivkuvale ~esti i dolgotrajni vojni pome|u niv i kako rezultat na tie vojni se uni{tuvale bogatstva, lu|e, celi gradovi i nastapilo op{to osiroma{uvawe i stagnacija na polisite.

Poznato e deka kon krajot na VI vek p.n.e. vo Atina se zacvrstila demokratijata, a pak vo V vek p.n.e. zapo~nala gr~ko-persijskata vojna (500-449 god.) koja imala svetsko zna~ewe. Vo toa vreme vo gr~kite Polisi vladeel robovladetelski sistem, a proizvodni sili bile robovite. Glaven izvor na robovi bile vojnite so negr~ki dr`avi i plemiwa (varvarite) i zarobenicite koi bile fa}ani i pretvarani vo robovi. Spored gr~kiot pisatel Atinej do IV vek p.n.e. koga robovladetelstvoto bilo najrasprostraneto, robovite vo polisite bile deset pati pobrojni od slobodnoto naselenie.

Platon i Sokrat koi `iveele vo IV vek. p.n.e. sovremenici na Filip II i Aleksandar III, eve kakva slika davaat za `ivotot na atinskata dr`ava: "Te`ok e `ivotot na gr~kiot narod, vladee bezrabotica vo krugovite na slobodnite zanaet~iii i zemjodelci, raste skitni{tvoto, avanturizmot i naemni{tvoto. Elinskite dr`avi, a posebno vo Atina, robovladetelskata aristorkatija i golemite zemjoposednici, brodosopstvenicite i voop{to bogatite, imaat simptii kon makedonskiot car, pred s# od stravot od vnatre{na revolucija vo samata Atina, a kako posledica da si go izgubat bogatstvoto, kako {to se slu~ilo vo Argos. Tokmu zaradi toj strav tie bile volni da jaokupiraat Makedonija, koja bila silna i se rakovodela od cvrsta raka na Carot Filip. Izrazuva~ na makedonskite simpatii vo Atina bil pro~ueniot atinski pisatel i u~itel na ubaviot zbor Isokarat (436-338). Od Isokrat se so~uvani mnogu trudovi, a najzna~ajni se "Panigeriki", Areopagit i "Pisma do Filip".

Na kraj }e go spomnam u{te edna{ Demosten i negovite govori i raspravii so makedonskiot Car Filip II. Demosten vo tie govori nitu edna{ ni na edno mesto ne go narekol Filip predavnik na svojot narod i na dr`avata Grcija, bidej}i ne bil (ne go smetal) od gr~ki rod, nitu od gr~ki gen, a Demosten ne bil tolku naiven, tuku toa e dokaz deka Makedocnite ne bile Grci. Obratno znaeme deka go narekuval varvarin, tu|inec, neprijtel na Elinite i deka saka da ja pokori Elada, dodeka malubrojnite Grci platenici vo makedonskata vojska gi narekuval predava~i na svojata dr`ava.

Po doa|aeto na slavjanite Pelagoncite go primile slavjanskiot jazik, {to povlijaelo gr~kiot potpolno da otstapi. Na toa potpomognalo voglavno padot na Vizantiskoto carstvo i potoa otomanskoto vlijanie, ~ii ostatoci i denes se ~uvstvuvaat vo Grcija, Bugarija i Jugoslavija. @itelite na Pelagonija ja zadr`ale hristijanskata religija, ~ista nerasipana, no jazikot go promenile, se asimilirani od slavjanite. No taa asimilacija ne e napravena so sila, kako {to pravat Grcite vo delot od Makedonija {to tie go poseduvaat, so }otek, zatvori i so drugi raznorazni metodi so koi go nalo`uvaat gr~kiot jazik na domorodnoto naselenie. Li~no sum gledal starci od 85 godini koi se zatvorani od strana na gr~kata policija, bidej}i progovorile makedonski (slavjanski), a na ~elo na takvata politika stoela gr~kata vlast so svoite pretstavnici na okruzite vikani "Nomarhi", namesto da go za{tituva jazikot na domorodnoto naselenie (Makedoncite) na baza na me|unarodnata konvencija na narodite.