Izvadoci od knigata "Sporedbena analiza na Aleksandrovata anabaza" od Lazar Gazepov, izdadena vo Solun 1976 godina (6)
ANTI^KA GRCIJA
Podgotvil: Petar VODENSKI

  • Od analizata na nastanite na pohodot na Makedoncite vo Azija, rezultira{e potrebata da se ispitaat duri i predistoriskite nastani, koga se pojavile prvite Makedonci napa|a~i (ivazisti) od sever kon jug 1500 godini pred n.e. i navamu. Raznovrsni i raznovidni se rezultatite koi sledea po smrtta na Aleksandar, katastrofata na negovoto delo od negovite naslednici i nadvore{ni ~initeli koi go prigotvija doa|aweto na Rimjanite.
  • Od sporedbenata studija proizlegoa jasni plemenskite i jazi~nite, kako i temperamentnite razliki na Makedoncite i na drugite narodi od praistorijata do denes.

Od anti~ko vreme se do 19-ot vek n.e. gr~ka dr`ava so sovremeni obele`ja na dr`avnost ne postoela, tuku postoele gradovi-dr`avi (polisi) vo planinskata siroma{en predel (so isklu~ok na Tesalija). Baraj}i izvori na sirovini i pazari, se razvile kako pomorski zemji i na toj na~in osvojuvale kolonii od kade crpele bogatstvo.

Inaku gradovite - dr`avi zafa}ale mali teritorii i bile zaobikoleni so planini, a otvoreni kon more, bez komunikacija so vnatre{nosta.

Za razlika od gr~kite polisi, Makedonija se razvila vo ramkite na eden prirodno-grani~en prostor orientiran kon sebe, kon svojata kontinentalna vnatre{nost. I taka vo Makedonija izbile elementi za spojuvawe i okrupnuvawe na raspolo`ivite potencijali.

Vo mnogu zapisi e zabele`ano deka od staro vreme i od mnogu prou~uva~i na antikata, Grcite na sever se prostirale do Epir i Tesalija i deka planinskiot greben Olimp ja delel severna Grcija od Makedonija. Vo taka jasno ograni~ena Grcija, se razvivala kulturata, zanaet~istvoto, trgovijata, kolonizacijata i dr. sosema oddelno od Makedonija. Gr~kite polisi koristej}i gi robovite kako rabotna sila, zapo~nale pobrzo da se razvivaat.So pojavata na parite se pojavila nova aristokaratija koja imala drugi interesi od Demosot i starata artistokratija, so {to zapo~nala borbata za pravata na demokratijata (se razvila vo VII i VI vek p.n.e.). Rezultat na taa borba bil definitivno oformuvawe na gr~kite gradovi-dr`avi. Pred toa vo niv bila vospostavena tiranijata, kako sistem, od strana na vladetelite na novata aristokratija. Vo potraga na pogolemo bogatstvo, podobar `ivot za svojot grad i za sebe po~nale borbi eden grad protiv drug, za osvojuvawe na pazari, na kolonii, borba za prevlast od li~ni ambicii i t.n. @elbite da se nalo`i eden grad na drug predizivkuvale ~esti i dolgotrajni vojni pome|u niv i kako rezultat na tie vojni se uni{tuvale bogatstva, lu|e, celi gradovi i nastapilo op{to osiroma{uvawe i stagnacija na polisite.

Poznato e deka kon krajot na VI vek p.n.e. vo Atina se zacvrstila demokratijata, a pak vo V vek p.n.e. zapo~nala gr~ko-persijskata vojna (500-449 god.) koja imala svetsko zna~ewe. Vo toa vreme vo gr~kite Polisi vladeel robovladetelski sistem, a proizvodni sili bile robovite. Glaven izvor na robovi bile vojnite so negr~ki dr`avi i plemiwa (varvarite) i zarobenicite koi bile fa}ani i pretvarani vo robovi. Spored gr~kiot pisatel Atinej do IV vek p.n.e. koga robovladetelstvoto bilo najrasprostraneto, robovite vo polisite bile deset pati pobrojni od slobodnoto naselenie.

Denes nau~nicite i istori~arite brojot na robovite vo anti~koto vreme go ograni~uvaat na eden sloboden gra|anin i eden rob.

Grcija, Atina i Sparta bile centri-rivali pome|u sebe, a okolu niv se obrazuvale dvete najgolemi politi~ki obedinuvawa: Atinskata "Imperija" i Peloponeskiot sojuz. Bogatstvoto na Atina i nejzinoto vlijanie na zapadniot pazar zapo~nalo da im pre~i na Spartancite. Isto~nite kolonii i pazar bil zatvoren za gr~kite polisi po pobedata na Persijancite, pa taka po~nala Peloponeskata vojna za podelba na zapadniot pazar (zapadnite kolonii) {to traela 27 godini od 431-404 godina p.n.e.

Smetam deka e potrebno da se znae deka atinskata demokratija bila edna politi~ka ironija, duri posurova od spartanskata oligarhija, bidej}i za 20.000 slobodni Atiwani rabotele (robuvale) 45.000 robovi Atiwani.

 

PO POJAVATA I IZDIGAWETO NA MAKEDONIJA STRUI VO GRCIJA

Platon i Sokrat koi `iveele vo IV vek. p.n.e. sovremenici na Filip II i Aleksandar III, eve kakva slika davaat za `ivotot na atinskata dr`ava: "Te`ok e `ivotot na gr~kiot narod, vladee bezrabotica vo krugovite na slobodnite zanaet~iii i zemjodelci, raste skitni{tvoto, avanturizmot i naemni{tvoto. Elinskite dr`avi, a posebno vo Atina, robovladetelskata aristorkatija i golemite zemjoposednici, brodosopstvenicite i voop{to bogatite, imaat simptii kon makedonskiot car, pred s# od stravot od vnatre{na revolucija vo samata Atina, a kako posledica da si go izgubat bogatstvoto, kako {to se slu~ilo vo Argos. Tokmu zaradi toj strav tie bile volni da jaokupiraat Makedonija, koja bila silna i se rakovodela od cvrsta raka na Carot Filip. Izrazuva~ na makedonskite simpatii vo Atina bil pro~ueniot atinski pisatel i u~itel na ubaviot zbor Isokarat (436-338). Od Isokrat se so~uvani mnogu trudovi, a najzna~ajni se "Panigeriki", Areopagit i "Pisma do Filip".

Po Antaklidoviot mir, Grcija pre`iveala ~uvstvo na nacionalna poni`enost. Egejskoto More bilo pod kontrola na Persijskiot car i pod Fenikiskite gradovi, starisopernici na Grcija, a bile pod zakrila na Persijcite. Isokrat smetal deka edinstven izlez od takvata situacija mo`e da bide samo edna nova vojna protiv Persija. No, Grcija nemala takva sila da vodi vojna za da im se odmazdi na Persijcite za ismejuvaweto na doblestite i uni{tenata gordost, a uspe{na vojna protiv Persija bi ja oslobodila Grcija od vnatre{nata beda, od ekonomskata i moralna kriza, bi otkrila novi prostori za predpriemskiot duh, bi ja oslobodila Grcija od bezdomnicite, od avanturistite, {to go zastra{uvalo postoeweto na elinskata dr`ava i kultura. So uspe{na vojna protiv Persija beskrajnite bogatstva na ISTO-ot bi minale vo racete na elinskiot svet, a vojnata bi ja prenele vo Azija. Taka razmisluval Isokrat i baral voda~ i inicijator za taa vojna. Vo po~etok Isokrat i site atinski patrioti nade`ite gi potpirale vrz sopstvenata sila na Atina, ili vrz koalicija pome|u Atina, Sparta i Teba. No, vojnata pome|u Teba i Sparta i neuspe{niot obid da se sozdade panelinska federacija, gi ubedila Atiwanite vo nemo`nosta da se potprat na sopstveni sili. Se pobaral obedinitel nadvor od Grcija, a edinstven pretendent za hegemonija nad Grcija vo toa vreme bil makedonskiot car, kon nego se naso~ile pogledite na Grcite "patrioti" istomislenici na Isokrat, koi se nadevale so posredni{tvo na carot-varvarin da ja obedinat raspar~enata Grcija i da se organizira pohod kon istok.

Taka Isokarat mu napi{al pismo na carot Filip: "Ako si dostoen potomok na Herkules izvr{i go seto toa, toga{ site }e ti dol`at najgolema blagodarnost: Grcite za dobrite dela {to }e im gi napravi{, a Makedoncite zatoa {to }e bide{ niven zakonski gospodar, a ne avtokrator, a pak celiot ~ove~ki rod zatoa {to }e go oslobodi{ od despotizmot na varvarite (Persijcite) i }e ja pro{iri{ kulturata. Vo liceto na Isokarat imame tipi~en privrzanik na voenata diktatura, koj za da ja spasi Grcija od avanturisti~kite elementi, bil gotov da ja predade cela Grcija pod makedonska vlast.

Vo govorite Demosten ~esto velel:: "... Is~eznalo ~uvstvoto na nacionalna gordost i borbenost, {to gi odvojuval Elinite od Varvarite (Makedoncite)... sega e s# rasprodadeno na pazarot..."

Vo kritikata na filomakedonskata partija ~esto velel: "Makedonskiot Car nema ni{to zaedni~ko so Grcija, nitu so gr~kata kultura. Toj e varvarin, tiranin, despot, koj nema da ja spasi Grcija, tuku }e gi zadu{i poslednite ostatoci na elinskata nezavisnost, slobodoqubie i kultura".. i prodol`uval... "Site privrzanici na makedonskata partija se plateni od nego i so razdvojuvawe na pari i izmami go potkupuvaat nesre}niot zbrkan atinski demos. I ponatamu... "Vo zamislite na Makedonecot edinstvena cel e da ja ograbi Elada".

Na kraj }e go spomnam u{te edna{ Demosten i negovite govori i raspravii so makedonskiot Car Filip II. Demosten vo tie govori nitu edna{ ni na edno mesto ne go narekol Filip predavnik na svojot narod i na dr`avata Grcija, bidej}i ne bil (ne go smetal) od gr~ki rod, nitu od gr~ki gen, a Demosten ne bil tolku naiven, tuku toa e dokaz deka Makedocnite ne bile Grci. Obratno znaeme deka go narekuval varvarin, tu|inec, neprijtel na Elinite i deka saka da ja pokori Elada, dodeka malubrojnite Grci platenici vo makedonskata vojska gi narekuval predava~i na svojata dr`ava.

 

PELAGONCI

Pelagonci se `itelite na Pelagonija, oblast okolu rekata Erigon(Crna) koja se vliva vo rekata Vardar, na jug od gradot Veles vo neposredna blizina na anti~kata naselba Stobi, se grani~i so Albanija. Glaven grad na Pelagonija bil Heraklea, niz vremeto preimenuvana vo Pelagonija, pa vo Manastir, a denes Bitola.

Pelagoncite vo staro vreme zboruvale Dorijski, koe se doka`uva od arheolo{kite pronajdoci koi datiraat od 600-500 godina p.n.e. vo Ohrid i Trebenica, me|u koi i zlatnite maski (se nao|aat vo nacionalniot muzej vo Belgrad i vo Ohrid.

Po doa|aeto na slavjanite Pelagoncite go primile slavjanskiot jazik, {to povlijaelo gr~kiot potpolno da otstapi. Na toa potpomognalo voglavno padot na Vizantiskoto carstvo i potoa otomanskoto vlijanie, ~ii ostatoci i denes se ~uvstvuvaat vo Grcija, Bugarija i Jugoslavija. @itelite na Pelagonija ja zadr`ale hristijanskata religija, ~ista nerasipana, no jazikot go promenile, se asimilirani od slavjanite. No taa asimilacija ne e napravena so sila, kako {to pravat Grcite vo delot od Makedonija {to tie go poseduvaat, so }otek, zatvori i so drugi raznorazni metodi so koi go nalo`uvaat gr~kiot jazik na domorodnoto naselenie. Li~no sum gledal starci od 85 godini koi se zatvorani od strana na gr~kata policija, bidej}i progovorile makedonski (slavjanski), a na ~elo na takvata politika stoela gr~kata vlast so svoite pretstavnici na okruzite vikani "Nomarhi", namesto da go za{tituva jazikot na domorodnoto naselenie (Makedoncite) na baza na me|unarodnata konvencija na narodite.