Reakcija
U[TE EDNA[ ZA PRAZNUVAWETO NA NEDELATA
Pi{uva: S. Ratevski, Pirinska Makedonija

  • Pred nekolku broevi vo "Makedonsko sonce" be{e objaveno pismo na dvajca Makedonci od Viena vo koe tie pra{uvaat zo{to nie ja praznuvame nedelata, a ne sabotata kako {to stoi vo Stariot zavet. Neka mi bide dozvoleno kako na ~ovek i pravoslaven vernik da dadam kratok odgovor zo{to nie pravoslavnite (isto i katolicite i protestantite t. e. site koi veruvaat vo Hristos osven adventistite) ja praznuvame nedelata.

Sabotata kako praznik im e zapovedana na Evreite na Sinaj kako spomen za osloboduvaweto od Egipet i bo`jiot odmor pri sozdavaweto. Taa ne e zapovedana na ~ove{tvoto, tuku samo na

Evreite. Od Adam do Moisej nikoj ne praznuval sabota. Od Mojsej do Isus ovoj den e praznik na Izraelot. Potoa e praznik na Evreite koi ne poveruvale vo Hrista. Osven niv sabotata ja praznuvale srednovekovnite magioni~ari, a denes ja praznuvat adventistite i satanistite. Otfrluvaweto na sabotata e pretska`ano u{te vo Stariot zavet kade Gospod rekol deka Du{ata Negova gi mrazi Evrejskite saboti i koga Eremija pretska`al za is~eznuvaweto na Skinijata (Er. 3: 16), a so nea i na Skri`alite vo koi se nao|a i zapovetta za sabotata. Nedelata vo stariot zavet e pretska`ana na dve mesta: vo Jez. 39: 13 i Ps. 117: 21-25.

Vo Noviot zavet podgotovka za otfrlawe na sabotata izvr{il Sam Gospod prekr{uvaj}i ja i dozvoluvaj}i im na apostolite da ja prekr{uvaat. Sepak do voskresenieto i davaweto na Noviot zavet taa u{te bila vo sila. Praznuvaweto na nedelata e vovedeno od Boga:

1. Isus voskresnal vo nedela.

2. Im se javil na nekolku pati na u~enicite vo nedela (Mat. 28: 9,10; Mark. 16: 9; Luka 24: 13-31, 34, 36; Jovan 20: 14,19 i 26).

3. Im vdahnal Duhot Svoj pak vo nedela ( Jovan 20: 22).

4. Ja osnoval svojata crkva vo nedela (na pedesetnica - D. A. 2: 1-4).

5. Ne im se javil na u~enicite vo niedna sabota.

Sabotata e otfrlena od apostolite spored vlasta koja im bila dadena od Isus Hristos (Mat. 16: 18-19; 18: 18; Jovan 22: 23). Toa se slu~ilo na apostolskiot sobor vo Erusalim. Tamu bilo diskutirano dali paganite koi stanuvaat hristijani treba da go pazat mojseviot zakon (a so nego i sabotata) i bilo re{eno da bidat oslobodeni od nego (D. A. 15: 28-29). Noviot zavet svedo~i za praznuvawe na nedela na dve mesta (D. A. 20: 7; 1 Kor. 16: 21), a na niedno za praznuvawe na sabota. Apostolite odele vo evrejskite sinagogi vo sabota ne za da ja praznuvaat, tuku za da im propovedaat na Evreite, koi samo toga{ mo`ele da gi najdat sobrani zaedno. Otfrluvaweto na sabotata e posvedo~eno na mnogu mesta vo Noviot zavet (Gal. 4: 9-10; Kol. 2: 13-17; Rim. 14: 5-6 itn).

Edinstveno mesto vo Noviot Zavet kade se spomnuva sabota ~itatelite go citiraat vo svoeto pra{awe, no, ne go razbiraat. Duri i adventistite se slo`uvaat deka ovde e pra{awe za odmorot vo Bo`joto Carstvo, a ne za pazewe na sabotata. Na{iot jazik koj e bespade`en ne mo`e da dade to~en prevod na poso~eniot stih. Poto~no bi bilo "sabotstvoto", a ne "po~ivkata sabotna".

Nedelata e praznik na hristijanite u{te od prviot vek. Deka nedelata se slavela masovno vo vtori, treti i ~etvrti vek me|u mnogute svedo~at i: Sv. Ap. Varnava, "u~eweto na dvanaesete apostoli", Sv. Justin ma~enik, Sv. Klimen Aleksandriski, Tertulijan, Origen, Apostolskite postanovlenija, laodikiskiot episkop Anatolij, patavskiot episkop Viktorin, Sveti Petar episkop Aleksandriski, Prviot vselenski sobor (20 pravilo), laodikijskiot sobor (28 pravilo), {estiot vselenski sobor (66 i 90 pravilo). Svetiot car Konstantin, otkako stanal hristijanin, ja proglasil nedelata za praznik na site vo negovata dr`ava. Vo poslednite vremiwa pod dejstvo na bezbo`nite ateisti, socijalisti, komunisti i masoni, sabotata postepeno se zasiluva za smetka na nedelata (ottamu e vikendot). Toa e eden od belezite deka doa|a vremeto na antihristot. Nie treba da go ~uvame Hristovoto apostolsko pravoslavie, a ne da tr~eme po novi u~ewa od pred vek ipol kako {to e sabotjanskoto-adventisko u~ewe. Spored Boga crkvata }e postoi ve~no!