Najsve` e primerot so informaciite od gr~ki izvori koi zboruvaat deka "Mariovo }e postanelno depo za nuklearen otpad?!"

Imeno, ju`niot sosed bil zagri`en za "svoeto" naselenie i Solunskiot Zaliv, bidej}i, so nuklearniot otpad vo pograni~niot region, }e se zagadele podzemnite vodi so {to bi se zagrozile zdravjeto i `ivotot na naselenieto i celiot biolo{ki svet vo dvete zemji, pa i po{iroko.

Za na{eto naselenie "gi boli uvoto" (Grcite), ama {to e sigurno-sigurno e, tie se tolku uvereni vo na{ata ekonomska bezizlezna situacija, {to se pla{at "da ne se prodademe", odnosno ekonomski da ne se osigurame so naplatuvawe na toj zastra{uva~ki i uni{tuva~ki otpad.

Dodu{a, nam ni se slu~uvaa "utki" opasni po `ivotot na naselenito i ~ovekovata sredina (ekolo{ki) kako {to bea slu~uvawata so radioaktivnoto mleko ostaveno vo prikolka na granicata so SRJ, pa vnesenite drogi od Albanija, danskiot ka{kaval neupotrebliv za ishrana, podareno oru`je za vo otpad i mnogu drugi nezgodi, no so sigurnost profitabilni za lu|eto koi gi napravija ovie "uspe{ni zdelki".

Ne samo {to & se frla jadicata so mamecot-dolar na malata Makedonija, tuku takov mamec za da ja lapne jadicata & se nudi i na edna golema Rusija koja se nao|a vo u{te pogolema ekonomska kriza.

A, umnite nuklearni sili nudat dobra para - od 270-1000 dolari za 1 kgr. otpad. Bidej}i ~ovekovata okolina ekolo{ki ~ista ja nasledivme od prethodnite generacii, a ja pozjamivme od idnite, na{a moralna i humana dol`nost e da ja vratime (ostavime) pozajmenata priroda so celata nejzina ubavina vo u{te podobra polo`ba od onaa {to ja nasledivme. Vo sprotivno i ponatamu mudrite sosedi }e n# narekuvaat "bera~i na papagali". Imeno, edna francuska angegdota ja ima slednata sodr`ina: Dvajca nedovetni se {etale vo priroda u`ivaj}i vo nejzinite ubavini. Na edno drvo zabele`ale nekolku papagali - ednite crveni, drugite zeleni.

"Popametniot" se ka~il na drvoto i gi "obral" samo crvenite. Drugiot za~udeno go pra{al: Zo{to ne gi zede i zelenite?

- Pa, tie s# u{te ne se zreli!"

Se pra{uvam, mo`no li e ju`nite sosedi, pa i civiliziraniot svet, da n# smetaat kako "bera~i na papagali"?

Promenite {to gi najavi novata vlast gi zabele`uvame i na toa pole - ukinuvawe na pedesetgodi{nata Matica na iselenicite od Makedonija - i nejzino inkorporirawe vo novoformiranoto Ministerstvo za iseleni{tvo.

Ako ne{to im nedostasuva{e na na{ite etni~ki asocijacii vo isleni{tvo, toa be{e pokonkretnata vrska so rodnoto ogni{te, poorganizirano nivno informirawe i prifa}awe vo pregratkite na mati~nata i rodna tatkovina.

Maticata na iselenicite ne be{e voop{to ponevladina od sega{novo Ministerstvo, tuku, naprotiv, taa li~e{e pove}e na turisti~ka agencija, a turisti~ki patnici bea nejzinite "podobni aktivisti" - pretsedateli, ~lenovi na (samo)upravni organi i slu`benici, dodeka iselenicite bea nivnite dobri doma}ini. Pa, taka, se tro{ea dosta devizni dr`avni pari od koi ne vidoa fajde nitu dr`avata, nitu nejzinite iselenici, osven "turistite" od Maticata.

Nau~eni na "kelepur sofri" ~lenovite na Izvr{niot odbor na Maticata, na ~elo so pretsedatelot \or|i Tonovski, prvo {to se obidoa e da ja preregistriraat Maticata kako Zdru`enie na gra|ani od javen itneres, a potoa i da ne ja davaat nivnata zgrada (objektot)?!

Koj e toj javen interes i so ~ii pri ja "kupija" zgradata na Maticata.

Za da im poka`e ministerot Trenevski deka ne se raboti za "osveta", tuku za poprakti~na vrska so iselenicite i racionalnost, toj go prifati celiot stru~en i administrativen personal i gi vraboti vo Ministerstvoto za iseleni{tvo.

A, ako se raboti za nevladni organizacii, na{ite vo svetot ve}e gi imaat so desetici godini nanazad formirano svoite asocijacii - klubovi, zdru`enija, dru{tva, crkovni op{tini i t.n.

Zna~i, ne e vo pra{awe interesot i gri`ata za iselenicite, tuku interesot na onie {to ja rakvoodea Maticata.

Po ovie vojni koga Makedonija be{e "svetska kasapnica", koga asimilatorskite propagandi go mesea i gme~ea makedonskoto naselenie pravej}i od nego "bugarski, gr~ki ili srpski stomni, grnci i bardaci", golem broj Makedonci pobaraa spas vo iseleni{tvoto.

Dolgo vreme postoe{e kontroverznost za aktivnostite na MPO, osobeno poradi komunisti~koto napa|awe za bugarofilstvoto vo ovaa patriotska organizacija. Mnogu makedonski aktivnosti, patrioti pa i politi~ki lideri bea, do skoro `estoko napa|ani za bilo kakov kontakt so nekoj od redovite na MPO. Za `al, sve`i ni se se}avawata {to pi{uvaa nekoi na{i kolegi za "Bahamskata rasotka" na sega{niot premier Qub~o Georgieivski, a istite pi{uva~i ne ja zabele`aa sredbata na Pretsedatelot na RM i mnogumina od minatata vlast.

[to e vsu{not, negativnoto vo kontaktiraweto so MPO? Ako se znae deka vo nea ~lenuvaat nad 90% makedonski opredeleni li~nosti ~ie poteklo e od site delovi na etni~ka Makedonija, toga{ e jasno deka MPO kako emigrantska organizacija & pripa|a na Makedonija, sega na Republika Makedonija, a nikako na Bugarija ili Grcija.

Pokraj makedonskite crkvi, vo MPO ima i makedonsko-bugarski i bugarsko-makedonski. Pri~inite za vakvite imiwa se poradi podocne`noto osamostojuvawe kako na Makedonskata pravoslavna crkva, taka i na na{ata suverena dr`ava. Normalno e {to ovoj vakuum na duhovna vrska so mati~niot narod ume{no go iskoristija sosedite.

Kaj mnogu Makedonci ne izgasna ~uvstvoto za etni~ka pripadnost i ne slu~ajno be{e realizirana sredba me|u rakvodostvoto na MPO i nekoi arhierei na MPC, a pred s#, so edna - edinstvena cel: site crkvi na MPO da vlezat pod jurisdikcija na Amerikansko-kanadskata pravoslavna eparhija, odnosno na MPC, bez razlika na nivnite atributi!

Zna~i, i dokolku imalo gre{nici vo MPO (toa se, pred s#, onie frakcioneri pod rakovodstvo na Georgi Mladenov vo Toronto) MPC (a i Republika Makedonija) }e si gi prifati kako pokajnici i }e gi postroi vo redot makedonski. Pa, me|u drugoto, Crkvata e taa koja prostuva i prima pokajanie. A, tatkovinata? Taa treba da se preispita dali dovolno se gri`ela vo minatoto za izgubenite i zavedenite ~eda.

No, mo`ebi, poradi faktot {to nekoi od akterite se s# u{te `ivi, se zavr{i na toa - nema diferencijacija na vinovni i nevini. Zo{to presudata za nivnata likvidacija poradi "sorabotka so okupatorot" bila donesena tri dena po pogubuvaweto?!