Da go spomnam i toa deka vo polemikite ima i navredi, nepristojni zborovi i sl. Vo vrska so toa, da go ka`eme slednovo. To~no e deka li~nite navredi ne treba da gi ima vo istoriskite i drugite vidovi polemiki. No, od druga strana, navredite igraat specijalna uloga vo ovaa Internet-vojna (i vo polemikite voop{to) i nivna krajna cel e "eliminirawe" na protivnikot. Se se}avam deka pred dve godini eden kulturen skopjanec povede polemika vo eden skopski nedelnik so eden prilep~anec, koj se potpi{uva{e so svoeto "umetni~ko" ime - "Rampo Lazov Bo{evski" i koj vsu{nost zastapuva{e golemobugarski pozicii. Na kulturno iznesenite argumenti na skopjanecot, bugaromanot "Rampo" od Prilep mu vozvrati so niski navredi protiv negovata li~nost, po {to skopjanecot se povle~e od polemikata. (Podocna doti~niot "Rampo" se obide i mene da me navreduva, no si go dobi svoeto). Sli~no se slu~i i na Internet. Po navredite upateni od strana na eden gr~ki {ovinist, eden od makedonskite internet borci se povle~e. I navistina. Na sekoj prose~en ~ovek ne mu e seedno koga ~ita navredi na sopstvena adresa i koga znae deka iljadnici drugi gi ~itaat tie navredi. Zatoa navredite se koristat kako "specijalno oru`je" za otstranuvawe od polemikata na onie "poopasnite" polemi~ari, t.e. na onie, koi pred javnosta kulturno iznesuvaat neodbranlivi argumenti za protivnikot. So navredite, kako so "specijalno oru`je" se nastojuva kulturnite polemi~ari da se otrgnat od polemikite. Mojot stav (i stavot na pove}eto makedonski internet-borci) vo vrska so seto ova e: na kulturno iznesenite argumenti da se odgovara so kulturno izneseni argumenti, no i da ne se otstapuva pred navredite, tuku na navredite da se odgovara so dvojno pogolemi navredi, na pcostite so pcosti, na zakanite so zakani i sl. Mo`ebi nekomu ova nema da mu se dopadne, no rekov deka ovde stanuva zbor za vistinska "vojna", kade {to se e dozvoleno.

Sega }e preneseme izvadoci od polemikata {to ja vodev so gr~kiot {ovinist, koj se potpi{uva so imeto "Agamemnon". Toj ~estopati se javuva so napadi protiv Makedoncite, a makedonskite internet borci mu odgovaraat. Polemikata {to sledi se vode{e vo docnoto leto 1997 godina. Moite repliki }e gi ozna~uvam so moite inicijali (AD). Po~nuvame.

AGAMEMNON: Slobodata na Makedonija (naslov). Nagradata za naporite i `rtvite na gr~kite u~esnici vo Makedonskata borba dojde so pobedonosnite Balkanski vojni vo 1912 i 1913 godina, so koi Makedonija be{e otrgnata od Otomanskata imperija, pod koja se nao|a{e celi pet vekovi. Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina, kone~no gi sankcionira pridobivkite na balkanskite dr`avi vo Makedonija. Delot od Makedonija {to i pripadna na Grcija, glavno go sodr`e{e pogolemiot del od Tesaloni~kiot i od Monastirskiot vilaet, so isklu~ok na nekoi oblasti, koi denes se nao|aat vo Jugoslovenska i vo Bugarska Makedonija. Za da bideme pospecifi~ni Makedonija procentualno be{e podelena na sledniov na~in: Gr~ka Makedonija so 34,603 km2 ili 51,57%, Jugoslovenska Makedonija so 25.714 km2 ili so 38,32% i Bugarska Makedonija so 6.789 km2 ili 10, 11%.

AD: Agememnone, ti prodol`uva{ i natamu da ni pravi{ {egi. Ovojpat ti pi{uva{ protiv samiot sebe. Vo edno od tvoite prethodni pisanija ti napi{a deka (citiram) "vo 1913 godina BJRM se vikala "'Ju`na Srbija' i deka nejzinite `iteli bile Bugari, Srbi i Albanci", kako i deka "taa nikoga{ ne se vikala Makedonija", kakvo {to bilo "imeto na provincijata vo Severna Grcija". No, vo dene{nava poraka, ti spomenuva{ "Jugoslovenska i Bugarska Makedonija". Zna~i, prvo napi{a deka nema Makedonija na sever od Grcija, a sega pi{uva{ deka IMA takva Makedonija. Samo napred Agamemnone! Prodol`i i ponatamu da ni pravi{ {egi i da gi zasmejuva{ ~itatelite. Bez tebe ovaa internet-grupa voop{to nema da bide interesna.

"TEHNO 11" (Grk, pod psevdonim, koj mu priteknuva na pomo{ na Agamemnon): Donski, navistina se ~udam na tvojata inteligencija (ako voop{to ja ima{). Agamemnon zboruva za zemjata na anti~koto Makedonsko kralstvo, koja denes se nao|a vo jugoslovenski i vo bugarski race.

A.D.: Poglupava zabele{ka od ovaa nemam pro~itano u{te otkoga gi ~itav komentarite na Kara|or|ios (drug gr~ki internet {ovinist, z.m.) i na Agamemnon. Zarem ti "Tehno 11" ne umee{ da ~ita{? Agamemnon pi{uva za "Jugoslovenska Makedonija" so 25.714 km2. Toa e tokmu teritorijata na mojata dr`ava Republika Makedonija. Zna~i, za istata ovaa teritorija Agamemnon prvo napi{a deka nikoga{ ne se vikala Makedonija, a potoa napi{a deka sepak se vikala Makedonija ("Jugoslovenska").

AGAMEMNON: Vo 1913 godina, BJRM i navistina se nare~e Ju`na Srbija, a vo nea `iveeja Bugari, Srbi i Albanci, no ne i Makedonci. Makedonija se vika severnata gr~ka provincija.

AD: Vo 1913 Makedonija be{e podelena pome|u Srbija, Grcija i Bugarija (dodeka pomal del pripadna kon Albanija). Vo site ovie zemji zapo~na `estok teror protiv Makedoncite. Vo Vardarska Makedonija (koja i pripadna na Srbija) srpskite {ovinisti go promenija imeto na zemjata vo "Ju`na Srbija", no toa ime go upotrebuva{e isklu~ivo dr`avnata administracija. Isto bilo i so takanare~enata "Grcija", ~ie ime, za vreme na turskata okupacija bilo Junanistan - ime koe go upotrebuvala turskata administracija. Deka Vardarska, Egejska i Pirinska Makedonija otsekoga{ bile edna zemja (koja se vika Makedonija) mo`eme da vidime na mnogu istoriski geografski karti, koi denes se krijat od javnosta vo Porane{nata turska provincija Junanistan (takanare~enata "Grcija"). Da gi spomeneme samo geografskite karti objaveni vo Venecija (1560), Duizburg (1589), Rim (1689), Sansonovata karta na Turcija, objavena vo Pariz (1696), Pariz (1707), Pariz (1712), S. Petergurg (1737), Nirnberg (1741), Pariz (1750), Pariz (1775), Norimberg (1770), Viena (1791), London (1811) i mnogu drugi geografski karti od 19. vek. Vo SITE gorespomenati karti (kako i vo mnogu drugi) Vardarska, Pirinska i Egejska Makedonija se opi{ani kako edna zemja pod imeto Makedonija. Nasproti toa, imeto "Grcija" voop{to ne se sre}ava vo gorespomenatite karti (so retki isklu~oci). Za site gorenavedeni karti mo`am da dadam dopolnitelni detali, vo smisla kade se nao|aat vo momentov i sl.)

AGAMEMENON: Ti gi spomna i Anadolcite. Tie bea podlo`eni na etni~ko ~istewe od Turcite bidej}i bea GRCI. Taka se definirani so Dogovorot od Lozana.

AD: Tie bea Turci-hristijani, a ne "Grci"! Ako bile "Grci", zo{to toga{ ne znaele da zboruvaat gr~ki? Gr~kiot advokat Aleksandros Devitis vo svojata kniga "Potrebite za razmena na turskoto i gr~koto malcinstvo" (str. 154-155) pi{uva deka, osven "Grci", vo Egejska Makedonija od Turcija bile doseleni: Turci, Kavkazi, Ermenci i drugi azijati. Ajde, ka`i ni: od kakvo azijatsko etni~ko poteklo si ti?

AGAMEMNON: [to deka lu|eto koi se narekuvaa Ponti i Smijani ne znaeja gr~ki, tie sepak ja sozdadoa modernata gr~ka muzika.

AD: Zna~i priznava{ deka tie sepak ne go znaele gr~kiot jazik. Pa kako toga{ mo`at da bidat Grci? Dobro e poznat psiholo{kiot fenomen koga lu|e od nacionalni malcinstva se pravat "pogolemi patrioti" od pripadnicite na mnozinskiot narod. Stalin bil Gruziec, a ubil iljadnici Gruzijci samo za da doka`e deka e "dobar ruski patriot". Istoto e i so tebe i so Kara|or|ios. Vie imate patolo{ki kompleks postojano da "doka`uvate" deka ste "dobri Grci", nasproti va{ata turska krv. Navistina ve `alam i ve razbiram.

AGAMEMNON. Gi spomnuva{ i anti~kite Makedonci. Tie si zboruvale i pi{uvale na gr~ki, gi slavele gr~kite bogovi i im be{e dozvoleno da u~estvuvaat na Olimpiskite Igri, kade samo Grci mo`ea da u~estvuvaat.

AD. Anti~kite Makedonci nikoga{ ne bile Grci, iako vo eden period tie go prifatile gr~kiot jazik (do kolku i toj e avtenti~en gr~ki jazik). Ajde da vidime {to napi{al Plutarh za anti~kiot makedonski jazik. Opi{uvaj}i edna situacija so Aleksandar Makedonski, toj napi{al: "Aleksandar... skokna na noze i po~na da gi povikuva svoite telohraniteli na MAKEDONSKI JAZIK, {to be{e znak za golema opasnot." Zna~i, ovde jasno mo`eme da vidime deka Aleksandar si razgovaral so svoite telohraniteli (koi bile etni~ki Makedonci) na svojot maj~in makedonski jazik, posebno vo opasnite situacii. Takanare~eniot "gr~ki jazik" bil vtor jazik za nego. Pro~ueniot istori~ar za `ivotot na anti~kite Makedonci Artur Vajgal, povikuvaj}i se na trudovite na Polibie, zapi{al: "Grcite... voop{to ne go razbirale makedonskiot jazik, bidej}i toj bil celosno razli~en od gr~kiot... Na Makedonskiot kralski dvor gr~kiot se koristel kako vtor jazik." [to se odnesuva do Olimpiskite igri, sega{nata gr~ka propaganda veli deka, poradi toa {to anti~kite Makedonci u~estvuvale na nivnite Olimpiski igri, tie bile "Grci", poradi toa {to samo na "Grcite" im bilo dozvoleno da u~estvuvaat na ovie Igri. No, toa voop{to ne e vistina. Vo svojata kniga "Aleksandar Makedonski" poznatiot germanski istori~ar Urlih Vilken, napi{al: "Aleksandar Prvi neguva{e simpatii kon Grcite i toj saka{e da u~estvuva na Olimpiskite igri, na koi samo Elinite mo`ea da u~estvuvaat, no otkako be{e odbien, toj po~na da go doka`uva svoeto poteklo, po {to mu dozvolija da u~estvuva na Olimpiskite igri. Posle toa makedonskite kralevi imaa tretman na Elini, no isto kako i pred toa, nivniot narod be{e smetan za varvarski". Zna~i, Aleksandar Prvi ne mo`el da u~estvuva na Olimpiskite igri taka lesno, tuku toa se slu~ilo po negovoto uporno insistirawe. No, nasproti toa, anti~kite Makedonci i natamu bile smetani za "varvari" od strana na Grcite. Podocna Aleksandar Makedonski gi narekol Grcite "staorci".