Severnite sosedi Peoncite bile mnogu voinstveni i gordi. Tie se deklarirale deka ne se nitu Grci, nitu Makedonci, nitu Ilirci, a deka se Tevkri (Trojanci), bidej}i bile potomci na Dardan.

Poslednite tvrdewa na Grcite vo razni sovremeni studii i knigi deka Peoncite bile proelinsko pleme i nakloneti na Grcite e laga, obratno tie bile neprijateli na Elinite po tradicija (zabele{kata e na preveduva~ot).

Peoncite gi osvoil i prisvoil Aleksandar 335 godina p.n.e. koga se vra}al od Dunav, no ostavil i natamu da postoi avtonomna dinastija, koja pak na Aleksandar mu davala najdobrata kowanica po raspu{taweto na Tesaliskata.

Agrijanite, `itelite na plodorodnite poliwa pome|u planinite "Emos" i Rodopite po koi te~e rekata Marica (Agrian), bile najdobrite, najsilnite i najvernite vojnici i a|utanti na Aleksandar.

Makedonskata zemja se delela na Gorna Makedonija koja opfa}ala severozapadnite planini so dolinite i Dolna Makedonija koja gi opfa}ala poliwata koi se prostirale od planinata Vermion (Karakamen) i Kajmak~alen do dolniot tek na rekata Vardar i moreto, kako i poleto vo dolniot tek na rekata Struma i Mesta do moreto.

Niz makedonskata zemja te~at tri golemi reki: Vardar (Aksios), Bistrica (Aqakmon) i Struma (Strimon), site se vlivaat vo Egejskoto More. Pome|u drugite pritoki na ovie reki poglavni se: Crna Reka, Bregalnica, Voda{ (Vodenskata Reka) i mnogu drugi pritoki, koi gi navodnuvaat bogatite i plodni poliwa na Makedonija.

Pokraj poliwata Makedonija ima bogati planinski pasi{ta so mirizlivi so~ni hranlivi trevi, dovolno za da prehranat pove}e stotici ovci i dr. Na tie pasi{ta se odgleduvani rasnite kowi za makedonskata kowanica na Anti~ka Makedonija.

Pome|u zna~ajnite i zabele`itelni nastani vo istorijata na Anti~ka Makedonija se dvete prestolnini na Anti~ka Makedonija Ege (prvata) i Pela (vtorata) prestolnina. I dvata grada se nao|aat vo Vodenskiot okrug.

EGE bila izgradena na mestoto kade denes e gradot Voden (Edessa). Gradot Votiej (Voden) bil izgraden pokraj istoimenata reka Votiej ili (voda) pred Trojanskata vojna (1180 god. p.n.e. Tukidit), vo vreme koga Dorijcite s# u{te ne se imale pojaveno vo temniot period na istorijata. Voden e izgraden na ramna terasa koja e izdignata nekolku stotici metri od moreto (okolu 335m) i se nao|a na zapadniot kraj na Solunskoto pole. Rekata Vodas (Vodenska) koja te~e niz gradot Voden pri samiot vlez vo gradot se razdeluva na kraci (rakavi) vkupno sedum, koi pri krajot na gradot (na isto~nata strana) formiraat prekrasni vodopadi - ~udo na prirodata i retkost.

Vodenskata reka izvira od Ostrovskoto Ezero (del) i del od ju`nite padini na planinata Nixe (Kajmak~elan) kaj seloto Nisja. Od izvorite te~e po plodnite dolini do seloto Vladovo, kade gi obrazuva golemite Vledovski vodopadi, ~ija podmolna i te{ka bu~ava se slu{a nadaleku, a od udarot na vodata vo stenite se sozdavaat i rasprskuvaat mikroskopski nevidlivi kapki koi dostignuvaat na pove}e stotici metri vo dale~ina i gi namokruvaat licata na qubopitnite lu|e koi odat da gi posetat i da u`ivaat na taa retka priredba i priroda.

Na tie dve mesta, Voden i Vladovo, vo blizina na vodopadite se izgradeni hidrocentrali, koi davaat skoro bez tro{oci elektri~na energija na edinstveniot elektrosistem na Grcija.

Makedoncite bile lokalen avtokton narod, so posebni plemenski naviki i obi~ai, so posebni organizacioni obele`ja, zaradi {to i se razlikuval od drugite sosedni narodi. Makedoncite od po~etok bile izolirani i `iveele prost nomadski `ivot. Se oblekuvale so ko`i i `ivotni, se hranele so meso i mle~ni proizvodi, so malku `itarici, trevi i divi ovo{tija, so toa {to zemjata go davala. Sekoja nomada, vo po~etok bila za sebe nezavisna, no organizirana vo zaedni~ki `ivot i podelba na rabotata. Zaradi toj zaedni~ki `ivot i rabota i skoro zaedni~kiot jazik na nomadite, tie vo tek na vremeto se integrirale vo pogolemi organizimi na ~elo so nivnoto rakovodstvo, koi ostavaj}i go sto~arstvoto se fatile za oru`je. No,tie grupi ne se oddale~uvale od prirodnite nomadski i jazi~ni granici, pri {to se pojavile i mali razliki.

Makedoncite ja prou~uvale i presmetnuvale silata na nivnite sosedi i o~ekuvale pogodna zrela situacija za da se pro{irat ponatamu. Mo`ebi vo ova preoformuvawe na zatvoreniot karakter na Makedoncite vlijaele orografskata polo`ba i klimatskite uslovi, no i voglavno genetskata sinteza, kako samopromena, za da se razvijat duhovno na za~uduva~ki stepen, pod zdravata klima na Makedonija. Taka uspeale da go pro{irat nivnoto vlijanie vo zoni naseleni so Trakijci i Ilirci, koi pred s# duhovno gi osovile.

Makedoncite bile ostroumni i na takovoto svojstvo se dol`i uspe{noto pojavuvawe kako protagonisti na istorijata, imaj}i u{te toga{ prodlabo~eni nivnite korewa na nacionalnoto opstojuvawe vo plodnata makednskata zemja, bez razlika ako nekoi zaradi nivnite interesi (voglavno Grcite) od neprijatelski pobudi ne spomnale za uspesite na Makedoncite. Makedonija bila tatkovina na najgolemi nau~nici i umetnici vo istorijata.

Ve}e se pronao|aat arheolo{ki ostatoci od 5 i 4-ot vek p.n.e. koi doka`uvaat deka Makedonija bila mnogu paneprednata vo umetnosta i naukata, kako na primer zlatnite maski od Trebeni{te (Ohridsko, Republika Makedonija) za koi mnogu docna se spomna, kako i za istorijata na Aleksandar, koja }e be{e nepoznata na nas i grandizonoto delo na Aleksandar nepoznato, ako Arijan, zaradi istoriska pravda, samo na negoviot predgovor dava da se podrazbere deka ja napi{al koristej}i izvori avtenti~ni od vojnite bele{ki; dnevnikot na Aristotel i Ptolomej i na Evmen, koj be{e urednik na carskite vesnici i general na Aleksandar (pi{uvaweto e pet vekovi podocna, no pred potpolno da se uni{tat tie izvori).

Vo tie bele{ki (originalni) naglaseno e deka Makedoncite go zboruvale avtoktoniot makedonski jazik na Elinite (Makedoncite), odnosno na magi~nite sve{tenici, na pronao|uva~ite na religijata i zaedno so Trakijcite i Ilircite se spoeni vo edna nacija, vo makedonskata.

Makedoncite nemale karakter da poprimat tu|i jazici na Indijci i Azijati, ili da se povlijaat od drugi, za{to samite prevzemale osvojuvawe od golemi razmeri vo svetot.

Ima mnogu zaedni~ki zborovi na Ilirci i Trakijci vo makedonskiot jazik ostatok od praistoriskoto vreme na zaedni~ki `ivot i sorabotka. Sledovatelno anti~kite Makedonci imale mnogu pove}e vrski i odnosi so Ilircite i Trakijcite otkolku so Ahajcite (Grcite).

Makedoncite pak kako okupatori nastanati vo Grcija, bile malubrojni i se asimilirani od domorodnoto naselenie i tie izgubile sekakva vrska so Makedonija i Makedoncite, potpolno se odrodile. Tie me{ani Makedonci so Ahajci go primile i jazikot na Grcite i 1.104 god. p.ne.e. 80 godini poTrojanskata vojna, po vtoroto spu{tawe na Makedocnite (navleguvawe vo Grcija) izbegale od Grcija i se nastanile vo Ionija na Mala Azija, pa so vreme navlegoa vo Fenikija kade go zapoznale Kadmo, kade go primile najverojatno i fenikijckoto pismo , fakt {to go zamol~ile gr~kite istori~ari, a go prestavile pismoto kako tie da go izmislile.

Carot Filip II go priznal kako me|unaroden jazik toj od Atika, bidej}i bil najrazvien, stabiliziran so gramati~ki zakoni, iako makedonskiot jazik bil mnogu poblizok od Eolskiot.

Nie Makedoncite pod Grcija, kade sme domorodci (entopii kako n# vikaat) zboruvame na svojot maj~in makedonski jazik, i pokraj toa {to sme progonuvani i proglasuvani za opasni, isto kako i Filip i Aleksandar koi bile varvari za Grcija.