Grabnuvaweto na Mis Ston (Elen M. Ston) od strana na makedonskite revolucioneri vo evropskata i amerikanskata javnost dobi golem publicitet i odekna kako senzacionalna vest. Spored toa javnosta po~na vedna{ da reagira i da apelira do diplomatskite krugovi za nejzino {to poskoro osloboduvawe. Vesta za grabnuvaweto na Mis Ston se najde na prvite stranici na amerikanskiot pe~at.

Diplomatijata vedna{ stapi vo akcija. Pritoa, najgolem interes projavija amerikanskite diplomatski pretstavnici voTurcija, prateni{tvoto vo Carigrad, i konzularnata agencija vo Solun. Permanentna prepiska be{e vodena pome|u ovie diplomatski institucii i Stejt departmentot vo Va{ington.

Prvata vest za zarobuvaweto na Mis Ston po diplomatski kanali pristignala na 5 septemvri 1901 godina, koja bila ispratena na sekretarot za nadvore{ni raboti Hajh od pratenikot vo Carigrad, Laj{man. Vesta bila mo{ne kusa vo koja stoelo deka amerikanskata misionerka bila grabnata od "komiti" i toa na patot me|u Razlog i Xumaja. Po nekolku dena. t.e. na 13 septemvri pratenikot vo Carigrad ispratil vo Va{ington podetalni podatoci dobieni od konzularniot pretstavnik vo Solun. Pratenikot naglasil deka pominale 10 dena od grabnuvaweto i deka nemalo u{te barawe za otkup. Toj soop{til deka s# u{te nemal podatoci koi se grabnuva~ite na Mis Ston, tvrdej}i, pri toa, deka tie ne bile Turci. Kon svojot izve{taj pratenikot prilo`il i soop{tenie od 5 septemvri na konzularniot agent od Solun vo vrska so slu~ajot. Vo ovoj izve{taj agentot iznesuva nekoi podatoci okolu izveduvaweto na ~inot na grabnuvaweto.Toj veli deka na 4 septemvri okolu polno} amerikanskiot misioner d-r Hauz primil telegrama od svojot misioner vo Razlog, koj go izvestil za zarobuvaweto izvr{eno na 3 septemvri na pat za Xumaja. Mis Ston patuvala so 3-4 `eni u~itelki, od koi nekoi od niv se vratile vo Razlog i ja prenele vesta za grabnuvaweto. Zarobuvaweto bilo izvr{eno na mestoto "Golema Stena". Otkako go dobil ova izvestuvawe konzularniot agent vedna{ stapil vo vrska so valijata i mu ja soop{til odgovornosta na turskata vlada za ovoj nastan. Pratenikot pak, od Baird od Samokov navel nekoi podatoci okolu grabnuvaweto na Mis Ston, {to i samata misionerka }e gi potvrdi podocna vo svoite spomeni, deka grabnuvaweto bilo izvr{eno vo 4 ~asot popladne na patot me|u Bansko i Xumaja.

Spored nego, pridru`bata na Mis Ston se sostoela od 15 ili 18 du{i, dodeka grabnuva~ite bile okolu 40 na broj.Tie vedna{ ja poznale Mis Ston i so nea ja odvele samo Cilka (Katerina Stefanova - Cilka).

Za ovoj nastan vo Stejt departmentot postojano pristignuvale kontradiktorni izve{tai. Me|utoa od 24 septemvri pratenikot po~nal da pra}a izve{tai so poto~ni podatoci za grabnuvaweto na Mis Ston. Toj sega bil pokategori~en deka grabnuva~ite bile Makedonci, a ne Turci. Vo eden svoj raport, me|u drugoto toj naglasuva: "Jas sum napolno siguren deka toa e samo pra{awe za pari i deka komitite }e se gri`at {to e mo`no pove}e za Mis Ston i }e ja vratat nea nepovredena na nejzinite prijateli, {to e mo`no poskoro, {tom }e se uredi pra{aweto za otkup". Vo prilog pratenikot prilo`il i izve{tai od amerikanskiot generalen konzul vo Carigrad, Dikinson, koj mu javuval za zasilenata aktivnost na turskata vojska vo Melnik, Xumaja, Nevrokop i Ser vo vrska so goneweto na grabnuva~ite na Elen M. Ston. Toj duri se zalo`il kaj turskite vlasti za ubla`uvawe na nivnite represivni merki, bidej}i so toa ne se osiguruvalo spasuvaweto na Mis Ston.

Prvoto pismo i izvestuvawe od Mis Ston po nejzinoto grabnuvawe bilo dobieno na 28 septemvri. Pratenikot vo Carigrad go izvestil Stejt departmentot deka misionerot Haskel, preku blagajnikot na Bibliskoto dru{tvo Pit, bil zamolen od Mis Ston da go uredi otkupot, bidej}i komitite barale 125.000 dolari ili 25.000 turski liri vo zlato. Vo edno drugo pismo od Mis Ston upateno do Pit, taa go opi{uva denot, vremeto i na~inot na nejzinoto grabnuvawe, kako i celta na grabnuva~ite. Mis Ston, natamu pi{uva: "Lu|eto {to nas ne grabnaa poka`aa ~ove~nost i se odnesuvaat kon nas mo{ne dobro. No, sega otkako turskite vojnici i "ba{ibozuciate" zapo~naa da ne progonuvaat i otkako otkupot se oddol`i, na{ata polo`ba e promeneta. Zatoa, jas Ve molam da ja ispratite sumata (t.e. baraniot otkup) i ako e toa mo`no da se insistira pred turskata vlada da go zapre na{eto progonuvawe od strana na vojnicite i "ba{ibozucite", inaku nie }e bideme ubieni od lu|eto vo ~ii race se nao|ame. Jas Ve molam, g-dine Pit, da ja soop{tite sodr`inata na ova pismo na pretstavnicite na Soedinetite Dr`avi pri Portata i da gi zamolite za nivno seriozno sodejstvo".

Sodr`inata na pismoto bila seriozno razgleduvana od najzainteresiranite faktori vo Carigrad i za toa vedna{ bil izvesten i Va{ingotn. Pratenikot smetal deka pregovorite trebalo vedna{ da zapo~nat i toa vo Carigrad. Za ovoj slu~aj bil zadol`en Dikinson. Glavnata cel bila da se oslobodi i spasi Mis Ston. Visokata suma za otkup bila otprvin pre~ka za poskore{eno osloboduvawe na misionerkata. Stejt departmentot smetal deka seta odgovornost pa|a vrz turskata vlada, bidej}i grabnuvaweto se slu~ilo na nejzinata teritorija i deka taa trebalo da go snosi otkupot. Duri i glavniot misionrski centar vo SAD ne bil vo sostojba da ja isplati ovaa visoka suma za otkupot na Mis Ston. Najposle, kon krajot na oktomvri bilo doneseno re{enie da se raspi{e potpiska za pomo{. Definitivnata suma {to se sobrala iznesuvala 66.000 dolari i taa trebalo da im se predlo`i na makedonskite revolucioneri, so koi spored dobienite instrukcii, trebalo da se postapuva korektno i vnimatelno.

Po dolgite pregovori spogodbata me|u amerikanskite pretstavnici i makedonskite revolucioneri najposle se pribli`uvala kon svojot kraj. Vo po~etokot na januari 1902 godina, pratenikot javil vo Va{ington deka makedonskite revolucioneri po dolgi i dramati~ni pregovori se soglasile da ja primat ponudenata suma vo iznos od 14.500 turski liri vo zlato, no taa suma trebalo odnapred da se isplati, a osloboduvaweto na zaplenetite da se izvr{i 10 dena po dobivaweto na otkupot.

Me|utoa, vozbudata go postignala svojot vrv koga zaplenetite ne bile oslobodeni i po istekot na dogovorenite 10 dena. Sepak, revolucionerite ostanale na svojot zbor i gi oslobodile zaplenetite. Toga{, pratenikot javil vo Va{ington deka na 23 fevruari 1902 godina Mis Ston bila oslobodena i se nao|ala vo Ser, a ottamu zaminala za Solun. So toa i akcijata, odnosno aferata okolu grabnuvaweto i osloboduvaweto na Mis Ston bila zavr{ena. Amerikanskata vlada im izrazila golema blagodarnost na site u~esnici {to pridonele za spasuvaweto na amerikanskata misonerka g-ca Elen M. Ston.