Na sostanokot be{e izbrano i novo rakovodstvo na Blagoevgradskata okoliska sekcija na OMO "Ilinden".

Kako zaklu~ok bea doneseni slednite odluki: Sekcijata se ograduva od grupata na Kiril Ivanov i Vlado Ampov poradi nepo~ituvawe na Ustavot i programata na OMO "Ilinden" od nivna strana; Sekcijata }e se bori, soglasno so me|unarodnite zakoni, za realizacija na programata na OMO "Ilinden", za za{tita na gra|anskite, politi~kite, nacionalnite i socijalnite prava na Makedoncite koi `iveat na makedonska zemja pod bugarska okupacija kako i na site Makedonci koi `iveat vo Bugarija i delegatite na Konferencijata ednodu{no go poddr`uvaat pretsedatelot Jordan Kostadinov.

Vo godi{niot izve{taj na svetski poznatata organizacija za za{tita na ~ovekovite prava, amerikanskata "Hjumen rajts vo~", objaven minatata nedela, kako {to prenesuvaat pove}e atinski informativni glasila, Grcija odnovo se najde pod ostri kritiki za nepo~ituvawe na me|unarodnite normi za za{tita na elementarnite prava na ~ovekot. Organizacijata, {to gi pokriva re~isi site zemji vo svetot, vo izve{tajot, poto~no vo delot namenet za Grcija, iako zabele`uva oti vo poslednite godini e postignat zna~aen napredok, vo godinata {to izmina sepak se registirani niza prekr{uvawa vo ostvaruvaweto na ~ovekovite prava pred s# na makedonskoto i na turskoto nacionalno malcinstvo. Pri toa se potencira oti od strana na vlastite i natamu prodol`uva ograni~uvaweto, posebno vo slobodata na izrazuvaweto i verata.

Vo izve{tajot se naglasuva deka vo Lerin i vo okolinata `iveat golem broj Makedonci, od koi mnogumina se najdoa pred sudovite za razni obvinuvawa za {irewe na la`ni informacii i netrpelivost me|u naselenieto, no vsu{nost samo poradi toa {to se deklariraat kako Makedonci. Vo nego isto taka se zboruva i za politi~kata organizacija "Vino`ito", progonstvata protiv nejzinite ~lenovi samo poradi toa {to se narekuvaat Makedonci i go upotrebuvaat svojot maj~in jazik. No, ne samo toa, vo dokumentot na poznatata svetska organizacija odnovo se naglasuva deka na golem broj Makedonci koi "izbegaa", poto~no bea proterani za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija i natamu ne im se dozvoluva nitu da vlezat vo zemjata i da gi posetat svoite rodni mesta.

Naselbata Petrovec, koja po novata teritorijalna podelba na Republikata e i op{tinski centar, go nosi imeto na srpskiot kral Petar Kara|or|evi}. Isto taka i aerodromot, koj se nao|a vo neposredna blizina na Petrovec. Vo SR Jugoslavija, gradovi koi go nosat imeto na kralot Petar Kara|or|evi} se Petrovac na Mlava i Petrovac na more. Gradot Veles ja otfrli dodavkata koja mu be{e nametnata, no za Petrovec, koe ova ime go dobi vo vremeto na kralska Jugoslavija, dosega nikoj ne se setil da inicira javna rasprava za opravdanosta od za~uvuvawe na ova ime, ili, mo`ebi nekoj se setil, no Makedonija so za~uvuvaweto na ova ime, saka da se rehabilitira za ubistvoto na negoviot tatko Aleksandar I Kara|or|evi} od strana na {tipjanecot Veli~ko \eor|iev (vo narodot poznat kako Vlado Crnozemski).

Makedonskiot narod vo svojata istorija ima mnogu li~nosti koi zaslu`uvaat nivnite imiwa da bidat ime na gradovi i sela, ulici i plo{tadi.

Sega koga Reublika Makedonija e samostojna, suvrrena i nezavisna dr`ava, bi trebalo da preispita mnogu re{enija koi & bea nametnuvani od drugi centri na mo}.

Pi{uva: Anastasija MOJSOVA