Roden e vo Kru{evo 1880 godina, a umira 1962 godina vo Sofija. Osnovnoto i progimnaziskoto obrazovanie go zavr{uva vo rodniot grad, a gimnazija vo Bitola i Solun. Se zapi{uva na Pravniot fakultet vo Sofija, a podocna i na Visokata pravna {kola vo Belgrad, no poradi negoviot nemiren duh i pristapuvaweto kon progresivnite studentski krugovi, ne uspeal da go dooformi svoeto visoko obrazovanie.

Po zavr{uvaweto na solunskata gimnazija u~iteluva na dva pati vo s. Banica, Lerinsko, vo Kru{evo, a bil i direktor na u~ili{tata vo Resen i vo Debar, a vo Ohrid rabotel kako u~ili{en inspektor. Izvesno vreme u~iteluval i vo Kor~a, potoa vo Zejtinlika kraj Solun i na krajot vo Ihtimap, Bugarija. Za vreme na obavuvaweto na negovata prosvetitelska dejnost Majski ne ja zapostavuval i rabotata vo polza na makedonskoto delo. Ja budi svesta na narodnite borci, organizira mesni komiteti, u~estvuvaj}i vo nivnite najtesni rakovodstva. Zaradi taa negova dejnost bil apsen vo s. Banica i interniran. Po izbavuvaweto od zatvorot povtorno se vra}a vo Kru{evo i bil eden od najbliskite pomo{nici na idnite rakovoditeli na Ilindenskoto vostanie. Rakovodel so mladinskata grupa t.n. "Intelektualna" - progresivna organizacija koja mu pomagala na revolucionerniot komitet za podgotovka na vostanieto, sobirale oru`je, leele kur{umi i dr. Tamu toj zema u~estvo i vo rabotata na socijalisti~kata grupa organizirana od negoviot blizok drugar i bratu~ed Nikola Karev. Majski zema aktivno u~estvo i vo Ilindenskoto vostanie, posebno vo napadot na kasarnata i vo organizacijata na vlasta na Kru{evskata Republika.

Po neuspehot na vostanieto ostanal vo opo`areniot grad i se zazel so vospostavuvawe na Organizacijata i revolucionernite komiteti. Zaedno so taa dejnost toj formira i socijalisti~ka grupa, za koja {to dobiva golema pomo{ od Nikola Karev, koj vo toa vreme se nao|al vo Sofija.

Vo tekot na 1908 godina t.n. obezoru`itelna akcija", poradi svojata revolucionerna dejnost bil povtorno apsen i yverski ma~en do smrt. No, i od ovaa opasnost uspeal nekako da se spasi i da ja prodol`i svojata dejnost so nesmaleno tempo.

Od vkupno 82 godini, kolku {to trae{e negovata `ivotna vrvica (1880-1962), vo Makedonija toj pomina vkupno 33 godini. Poznato e deka voenata sostojba vo tekot na Balkanskite vojni, progonite, zatvorite i masovnite ubistva za izvesno vreme go obezglavuvaat makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe. Vo toa vreme, pogolemiot broj makedonski revolucioneri i op{testvenici, po sila na poznatite okolnosti, bile prinudeni da emigriraat i da najdat pristap vo Bugarija. Me|u niv e i Majski.

Balkanskite vojni go zateknale Majski na dol`nosta inspektor na u~ili{tata vo Ohrid. Balkanskite vojni i raspar~uvaweto na Makedonija Majski mo{ne bolno gi do`ivuva. Niv toj gi okvalifikuva kako zavojuva~ki vojni vo koi{to e par~osano `ivoto telo na Makedonija, a makedonskiot narod izlo`en na politi~ki teror i denacionalizacija. Niv toj gi do`ivuva kako makedonska i svoja li~na tragedija {to nadvisnala vo zemjata na solzite - Makedonija. Po podelbata na Makedonija i zamenuvaweto na edno ropstvo so drugo, Majski kako i mnogu drugi makedonski intelektuaci bil izlo`en na najrazli~ni torturi i bil prinuden da bara zasolni{te. Vo tie te{ki momenti, toj }e napi{e i edna mnogu ubava pesna pod naslov "Udavenikot od Ohrid" vo koja so mnogu emotiven naboj gi opi{uva makedonskite maki i teGlila od edna, i ve~niot nepokor na ~ovekot od ova malo par~e zemja, od druga strana. Pod natisokot na site ovie nastani i mo{ne te{kata ekonomska polo`ba, edna grupa, u~iteli, trgovci i intelektualci na koi im se pridru`il i Majski go napu{ta Ohrid, so nade` za "skore{no i sre}no vra}awe". Tie zaminuvaat ilegalno, i po dolgo patuvawe najprvin stignale vo seloto Kukus, Albanija, a ottamu zaminale za Elbasan, Dubrovnik, Rieka i Trst. Po kus prestoj vo Trst, so `eleznica zaminale vo Zemun, ottamu za gradot Lom, i na krajot pristignale vo Sofija. Tuka zapo~nuva nivnata stradalni~ka odiseja. I ovde ne bea do~ekani kako svoi lu|e, tuku kako tu|inci. Razo~arani od nivnoto prvi~no viduvawe na Bugarija, pred prisutnite svoi sonarodnici, vo edna prilika Majski }e izjavi: "Makedonija e `iva i n# o~ekuva mili moi sonarodnici. Taa e `iva, za{ti nie, nejzinite verni sinovi i }erki, neprijatnostite vo `ivotot i nasproti `estokite povelbi na svetskite mirotvorci sme `ivi i neprestano mislime na nea, za nejzinoto osloboduvawe. I }e ja oslobodime, za{to na{ite misli i ~uvstva i na{iot `ivot nejze & pripa|aat i samo nejze".

Majski po~nal da se povrzuva so svoi prijateli i sonarodnici od Makedonija vraboteni tamu. Toj, kako ~ovek od pero duri i objavil dve statii vo vesnikot "Narodna politika" opi{uvaj}i go bolnoto pra{awe za vrabotuvawe na makedonskite u~iteli. "Za golemo so`alenie i tie nepravdi ne bea nadminati, za{to ne samo tamu vo sve{tenata Tatkovina, za vragot-porobuva~ nie bevme tu|inci, a i ovde pak sme tu|i - i tuka nikogo ne go trognuvaat na{ite bolki i potrebi".

So doa|aweto i na negovoto semejstvo vo Bugarija kon krajot na 1913 godina, Majski bil primoran da najde postojano vrabotuvawe vo potraga po nasu{nata korka leb za sebe i celoto semejstvo. Se ~uvstvuval mo{ne razo~aran, ogor~en i tu| vo bugarskata prestolnina. Mnogu pati si go postavuval pra{aweto dali povtorno da se vrati vo Makedonija. No, i da se vratel, ne o~ekuval nikakvi podobri uslovi od onie vo koi{to se na{ol vo Bugarija.

Vedna{ po negovoto pristignuvawe vo Bugarija, toj se vklu~i vo rabotata na Kru{evskoto bratstvo, a be{e aktiven i vo drugi makedonski emigrantski organizacii. Pre`iveaniot grabe` i teror mu dava{e jasna slika na ovoj ~esen Makedonec deka makedonskoto pra{awe ne mo`e da go razre{i Bugarija kako bugarsko pra{awe, nitu pak mo`ele balkanskite dr`avi da go re{at kako balkansko pra{awe za{to pod odredi{teto bugarsko pra{awe se krie{e idejata za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija, {to ne be{e vo interes na drugite balkanski dr`avi, nitu na Majski.Tie, od druga strana, za da ne se zgolemi Bugarija so prisoedinuvaweto na cela Makedonija se dr`ea za principot status kvo na Balkanot. Se razbira, ramnote`ata za niv nema{e da se naru{i, ako makedonskoto pra{awe se razre{i kako balkansko pra{awe. Sepak pod nazivot balkansko pra{awe fakti~ki povtorno se krie{e idejata za delba, za zagrabuvawe na tu|i zemji. Majski i sovesnite Makedonci bea ubedeni deka makedonskoto pra{awe mo`e pravilno da se re{i kako ~isto makedonsko i toa po patot {to go trasira VMRO i {to be{e osvetlen od krvta i fakelite na Ilinden.

Stavot na Majski za avtonomija na Makedonija se rakovode{e od poznatoto na~elo "Makedonija na Makedoncite": Makedonija da ja dobie svojata sloboda vo ramkite na svoite etnografski i geografski granici so svoj sopstven jazik, i dr`ava koja pove}e nema da bide "jabolko na razdorot" me|u balkanskite dr`avi i "vetena zemja" na tu|ite propagandi, vlijanija i interesi. Toj na site mo`ni instanci i so site svoi vizii za idninata na Makedonija se bori za razre{uvawe na ve~no nere{enoto makedonsko pra{awe, energi~no zalagaj}i se toa edna{ zasekoga{ da se simne od istoriskata scena, bidej}i Makedonija im pripa|a samo na Makedoncite.

Vo toa vreme vo Bugarija kru{evskata emigracija bila podelena na dve frakcii: "bela emigracija" ~ija{to cel bila prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija na ~ie {to ~elo stoel Nikola Tomalevski, i "crna emigracija" koja se zalagala za avtonomija na Makedonija na ~elo so Nikola Kirov Majski. Me|u ovie dve frakcii se zarodila idejna borba, a ideolozi na ovie dve strui sred kru{evskata emigracija bile nekoga{nite bliski drugari i istomislenici.

Spored spomenite na Majski, Naum Tomalevski go napu{ta Kru{evo po vostanieto i zaedno so celoto svoe semejstvo se nastanil vo Sofija, kade {to polzuvaj}i gi privilegiite na bugarskiot dvorec i voenite stare{ini, gi napu{ta idealite za koi {to se borel dodeka bil vo Kru{evo i ja prifa}a idejata za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija (i ne samo toa).

Majski im ostanal veren i dosleden na idealite na Ilinden i prodol`uva da se bori za niv, makar i vo emigracija, daleku od svojata rodna grutka.

Na 2 feveruari 1914 godina, pod pritisok na "crnata" emigracija na Kru{evskoto dobrotvorno bratstvo vo Sofija se odr`alo op{to vonredno sobranie zaradi razgleduvawe na pra{aweto "Po koj pat da se odi za spasuvawe na Rodinata" i da se zazeme stanovi{te.

Na ova sobranie Majski celosno ja otfrlil tezata na N. Tomalevski kako "neosnovana, nepatriotska od makedonsko gledi{te i opasna-ideja, koja gi razbesnuva balkanskite dr`avi i & donesuva katastrofa na Makedonija".

Majski gi istaknal `elbite i streme`ite na Srbite, Grcite i Bugarite da se pro{irat, otkako }e se dokopaat do `ivoto telo na Makedonija podvlekuvaj}i ja neophodnosta od cvrsto zastanuvawe na principot na avtonomijata, za{to toj e samo edinstveniot spas za Makedonija.

Vo momentot koga Majski ja dr`el svojata re~ za avtonomijata na Makedonija, vo salata izgasnalo osvetlenieto i poddr`uva~ot na prisoedinuva~kata ideja Spiridon Velev ironi~no izvikal: Taka }e izgasne i idejata na Kirov za avtonomija!" Majski ja prifatil narakvicata za borba i vedna{ mu odgovori: "Mojata ideja za avtonomija, za nezavisna Makedonija, koja{to }e prestane da bide jabolko na razdorot na Balkanot, a }e se pretvori vo alka, koja }e gi smiri, }e gi zbli`i i obedini balkanskite narodi i dr`avi vo edno bratsko zaedni~ko `iveewe i vo op{t ustrem po patot na politi~kiot, kulturniot i stopanskiot napredok, ne e elektri~no osvetlenie {to sveti i se gasne po voljata na ovoj ili na onoj po ovaa ili onaa pri~ina, tuku e sonce, gospodin Velev, koe nikoga{ ne gasne i koe{to gree, topli i dava `ivot! Idejata za avtonomija e sveta, kakva {to e taa za slobodata, voop{to! Va{ata ideja za prisoedinuvawe e utopija i, kako takva, taa e temnina, a mojata e son~eva svetlina. ]e mi dozvolite g-din Velev, da potcrtam deka idejata za avtonomija, odnosno idejata za slobodata i nezavisnosta na tatkovinata, ne umira, kako {to ne umira narodot, koj{to se bori da ja spe~ali taa sloboda i nezavisnost, i sigurno }e ja spe~ali! Jas sum dol`en da ve uverem deka vie vrvite po pogre{en pat, za{to odite po temno i po zapoved ili da povtoram - ili idejata va{a za prisoedinuvawe e temnina, na koja {to i se raduvaat bufovi, a idejata za avtonomija e svetlina".

Na sobranieto bile podneseni dve proekt-rezolucii. Ednata na Naum Tomalevski, a drugata na Majski. So isklu~itelno mnozinstvo bila usvoena rezolucijata na Majski koja {to sodr`ela pet to~ki.

Vo svojata rezolucija me|u drugoto Majski go kreva svojot glas na ogor~enost od nebratskiot odnos na Bugarija sprema makedonskiot rob, kako i krajno nekorektniot odnos na Srbija i Grcija sprema Makedonija koi {to bea pri~ina taa da bide razdrobena na ~etiri dela. Vo to~ka 2 od rezolucijata, me|u drugoto Majski podvlekuva: "Go kreva glasot na protest protiv prestapni~kata bugarska politika na delba i grabe`, zatskrivana zad primamlivata deviza "vojna za osloboduvawe na bratot rob".

So cel da go isperat sramot {to im go nametnal Majski "bugarskite patrioti" svikuvaat vtoro op{to vonredno sobranie na Bratstvoto. Na nego bile pokaneti, zabele`uva Majski site "blagonade`ni" i eden edinstven neblagonade`en" - Kirov. Toga{ bila postavena na glasawe proekt-rezolucijata na Tomalevski i bila celosno poddr`ana.Toga{, Spiridon Velev mu se obratil na Majski: "E, kade ti se tvoite palistogovci i palislamovci da te za{titat". A pak, Vladimir Buqov mu se pribli`il i mu rekol: "priznava, ti podobro se za{titi od Tomalevski, no ti se ~udam zo{to si se zainatil i ne vrvi{ zedno so site ovci, ami, kako koza izbegnuva{ od stadoto! Dali ne sfa}a{ deka ovde ne si vo Makedonija, tuku vo Bugarija, i }e pobara{ slu`ba, za da pre`ivee{?! Koj }e ti ja dade? Ovca koja {to se deli od stadoto, volkot ja jade, veli narodot".

Me|utoa, itoriskite fakti podocna poka`aa koja ideja be{e katastrofalna za Makedonija.