Ahajcite prekinale sekakva vrska so svoite predci, a razvile me|u niv i avtohtonite Pelazgi.

Makedoncite od 1500 godina pred n.e. napravile ~etiri spu{tawa (navleguvawa) na jug i toa 1.500, 1.100, 700-650 i 350 godini pred n.e. i toa pred s# od istoriska potreba...

Sledovatelno na toa Makedoncite postoele kako nacija mnogu stoletija pred Homer. Tie se spu{tile kon jug i gi okupirale Pelazgijcite (morajtite kako {to podocna se imenuvani, a toa proizvedeno od zborot more). Vo istorijata ne e spomnato dvi`ewe na Ahajci i Dorijaci od jug kon sever (od Grcija kon Makedonija). No, iskrivuvaweto na istorijata i falsifikuvaweto od strana na Grcite e ~esta pojava i eve nekolku takvi primeri: Porazot na Mirijcite (katavasis ton mirion) go narekoa "Uspeh na Ksenofon"; Izvr{ile promena na so vekovi postoe~kite toponimi na reki, planini, sela gradovi vo Grcija vo najnovo vreme, prisvojuvawe na tu|i istorii koi bile slavni i se kitaat so niv; tie ja primenuvaat devizata: "S# {to bilo slavno i svetlo na Balkanot go prisvojuvaat proglasuvaj}i go gr~ko, a ako ne mo`ele da go prilagodat i proglasaat za gr~ko, se obiduvale da go obojat gr~ko, so krajna cel i pokraj s# da go prisvojat.

Vo podocne`no vreme nikoj ne spomnuva deka Makedoncite edno vreme bile protagonisti vo ureduvaweto na svetot. Nikoj od starite gr~ki pisateli ne spomnuva za prekrasnite zlatnici od Visaltija (oblast pome|u rekite Vardar i Struma) koi bile vo upotreba od 650-600 godina pred n.e. vo Makedonija, dodeka trgovijata vo Atina, Sparta i ostanatata Grcija se pravela so stokovna razmena, koga za Partenon ne se znaelo, bidej}i bil samo edna karpa, a okolnoto pole bilo suvo, neobraboteno i nenaseleno.

Grcite lagata so vekovi ja predavaat vo u~ili{tata kako vospituva~ka filologija, bidej}i nivnata istorija se sostoi samo od mitovi, a prisvoenite tu|i istorii, kako {to e taa na Elinite ja predavaat kako svoja. Vo istorijata za anti~kite Makedonci, za da bidat ubedlivi deka e nivna, Makedoncite gi pretvaraat vo Grci, a prisvoenite istorii gi predavaat so golemo samozadovolstvo i samopofalbi. A Grcija ne bila nikoga{ dr`ava pred 1830 godina, a Grcite ne bile nacija. Vo prostorot na Grcija postoele gradovi-dr`avi koi me|u sebe vodele vojni ~ija cel bila pqa~kawe na tu| imot.

^uvstvitelnosta i `enstvenosta na me{anite Pelazgi, Ahajci i Dorijanci (Spartnaci 850 g.p.n.e.) bea pri~ina za PADOT. Tie osobeno bile rezultat na genetskoto naru{uvawe, kako i drugi protivre~nosti vo koi `iveelo op{testvoto pred i po spojuvaweto (integriraweto) na domorodnoto naselenie so okupatorite (Makedoncite).

Od edna strana okupatorite, koi ja imale vlasta i pravele s# {to e vo niven interes, od druga strana okupiranite bez pravo na del od nivnata rekolta, pridonele okupiranite da gi prifatat novite gospodari so nade` da im se podobri `ivotot. Dotoga{nite gospodari izbegale (se iselile) i tie natamu se narekle Ionci po mestoto kade se naselile. Potoa do{ol redot na Dorijcite (podocna vikani Spartanci) koi imale robovi, a potoa i na Atiwanite i na nivnata demokratija, koja postoela samo za 20.000 lu|e za koi bila osigurana sloboda, dodeka za drugite, 450.000 atiwani, im bila osigurana eksploatacija i ropstvo. Poradi toa bile razbieni i iz~eznale od scenata gr~kite POLISI-dr`avi. Atinskata pak demokratija bila samo edna ironija. Zloupotrebata bez merka na lagata, izdajstvoto, razvratnosta, potkupuvaweto na slobodata so pari, falsifikuvaweto i pred s# samozadovolstvoto e vistinata za Grcite. Seto toa bilo posledica na dobroto i bogato `iveewe za smetka i na tovar na slabite robovi, koe im donese lo{ kraj za Ahajcite, Dorijcite, Atiwanite, Spartancite i Tibejcite, koi starite gr~ki pisateli gi veli~ele bez merka, a gi vospeale bez realna osnova. Taka tie bile pot~ineti na pojakite Makedonci, poubavite, popo{tenite. Grcite u{te od praepohata ~uvstvuvale omraza kon Makedoncite. Za da mu se protivstavat na Makedoncite duri se proglasuvaat samobendisano za Romejci. I den denes na mnogu mesta mo`e da se slu{ne od Grcite deka se deklariraat kako takvi.

Ako nekoi zamisluvaat deka Pelazgite i Bastardite ja donesoa kulturata vo Makedonija, }e re~eme deka dosega, nikoga{ ne e pronajden nivni ostatok vo zemjata makedonska, dodeka najdeni se rimski ostatoci i dela od na izdajstvoto na Grcite.

Makedonija, zna~i, nema nikakva vrska so Grcite, no samo e spomnuvana kako zemja na Varvari od Tukidit i Isokrat...

Grcite gi imenuvale Makedoncite kako varvari, a za niv zemjata makedonska bila nepoznata. Denes za da go opravdat prisvojuvaweto na del od Makedonija, primenuvaat razni metodi od falsifikuvawe na anti~kta istorija do asimilacija na makedonskiot narod. Vo toj smisol zaradi poslednite slu~uvawa vo Grcija, im go odzedoa dr`avjanstvoto i imotot na mnogu progoneti Makedonci, i ne im dozvoluvaat da si gi posetat svoite vekovni ogni{ta. Se pravat gazdi na tu|a zemja.

Grcite u{te odat podaleku - dene{nite `iteli na Balkanskiot Poluostrov gi proglasuvaat kako potomci na Anti~kite Elini (Grci). Kako e mo`no `itelite na Makedonija da si zamislat deka se potomci na Ahajcite, na Pelazgite i na Dorijcite koi nikakva vrska nemale so Makedoncite ~ija plemenska lulka e zemjata na Elnite, Makedonija.

Denes vo Grcija Makedoncite se kontrolirani na sekoj ~ekor, a od strana na gr~kata dr`ava, se uni{tuvani vo vojnite, s# poradi nivnite interesi (taka imame uni{tuvawe na Makedonci vo vojnata protiv Turcija 1922 g. kako gr~ki vojnici, vo vojnata protiv Italija 1940-41, vo otporot protiv fa{izmot 1941-1994, vo gra|anskata vojna 1946-49).

Grcite kako "voini" se ~uvstvuvaat mnogu slabi, no so sou~estvo na drugi na nebliski so niv narodi, na ~ii barawa ne mo`at da se sprotivstavat, gi `rtvuvaat svoite interesi, a pred s# gi `rtvuvaat interesite na Makedoncite.