- Studijata za Vardarskata dolina e razvoen proekt koj ima za cel celosno i optimalno iskoristuvawe na vodite vo na{ata dr`ava. Prvi~no, proektot se odnesuva{e samo na Vardar i negovite pritoki, no so pomo{ na (toga{noto) Ministerstvo za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na `ivotnata sredina, minatata godina studijata be{e dopolneta i so ostanatite dva sliva vo Makedonija - Strumi~kiot i Crnodrimskiot, i so trite golemi ezera - Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto. Na toj na~in, proektot gi opfa}a site vodi vo Makedonija - ni re~e in`. Jordan Stavrov, rakovoditel na proektot.

Revizionata komisija na proektot prepora~a studijata da bide koristena vo klu~nite razvojni aktivnosti na Reublika Makedonija - vo Prostorniot plan. Energetskata programa, razvojot na patnata i `elezni~kata mre`a. Nacionalniot ekolo{ki akcionen plan i drugite dokumenti. Kako {to veli prof. d-r Andrej Tokarev, koordinator na makedonskiot Konzorcium na Vardarskata Dolina studijata, soglasno svetskite normi, na prvo mesto gi stava potrebite na vodosnabduvaweto (komunalnite potrebi za voda), na vtoro mesto e navodnuvaweto i proizvodstvoto na hrana, na treto industriskite potrebi, na ~etvrto ekolo{kata za{tita, dodeka na petto mesto e koristeweto na vodata za energetski potrebi.

Vkupnata vrednost na integralniot proekt, so objektite zacrtani vo programata, iznesuva 3,5 milijardi amerikanski dolari, a periodot za realizacija e 15-20 godini. Fizibiliti studijata e izgotvena od Nacionalnata kompanija na Rona, od Francija, po urnekot na menaxmentot, iskoristuvaweto i za{titata na golemiot sliv na rekata Rona, a posebnata studija za ekolo{kata za{tita ja izraboti renomiranata kompanija "Betur Hidrolak" od Francija.

Kompleksnoto uredvawe na prostorot na Vardarskata Dolina i ostanatite slivni podra~ja i ezerata vo Makedonija, kako oski na razvoj gi opfa}a izgradbata na soobra}ajnite vrski kon Belgrad, Skopje i Solun i pravcite Skopje-Sofija, Skopje-Tirana, izgradbata na komunalni, energetski i sistemi na agrokompleksot, potoa, razvojot na industrijata, turizmot, kompleksnite sistemi za za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi i ostanatite delovi na `ivotnata sredina, kako i izgradbata na mo`en ploven pat Vardar-Egejsko More.

Izgradbata na pove}enamenski hidrosistemi nudi mo`nost za navodnuvawe na novi 70.000 hektari zemji{te, dodeka za{titata na `ivotnata sredina opfa}a pove}e segmenti: vodite, zemji{teto, seizmi~kiot hazard i spomenicite na kulturata. Vo oblasta na za{tita na vodite, predvidena e izgradba na 135 industriski pre~istitelni stanici i 14 golemi pre~istitelni stanici za komunalnite otpadni vodi vo pogolemite gradovi, so vkupna investiciona vrednost od okolu 450 milioni amerikanski dolari.

Hidroelektranite, spored studijata,treba da se realiziraat dol` Vardar i negovite pritoki vo periodot od 2010 do 2015-ta godina. Vo dol`ina od 200 kilometri, na tekot na Vardar od Skopje do gr~kata granica, planirana e izgradba na 12 hidroelektrani i po dve na Treska i Crna Reka - odnosno, vkupno 16 hidroelektrani so vkupna instalirana snaga od okolu 1.000 megavati. Ovaa investicija bi bila osnova za dolgoro~en razvoj na elektroenergetskiot sistem na Makedonija.

[to se odnesuva do soobra}ajot, pokraj proekcijata za vklopuvaweto na avtopatnata i `elezni~kata mre`a vo integralniot proekt, razrabotena e idejata za ploven pat dol` Vardar i povrzuvawe so Egejskoto More. Pretstaveni se tehni~kite mo`nosti za negovata realizacija, vo ramkite na koi Gevgelija bi bila klu~no pristani{te vo Makedonija.

Karakteristikite na Vardarskata Dolina, kako edinstven longitudinalen prostor, so centralna polo`ba vo na{ata zemja i koj prirodno se nadovrzuva so najva`nite razvojni oski na Balkanot i Evropa, se va`ni za integriraweto na celiot balkanski prostor vo evropskite prometni i razvojni tokovi, veli in`. Stavrov.

- So taa cel, bitno e ostvaruvaweto na sorabotkata pri realizacijata na ovoj proekt so ostanatite inicijativi povrzani so Vardarskata Dolina. Nie stapivme vo kontakt so solunskoto pretprijatie OAT koe inicira{e proekt za pre~istitelni stanici za otpadnite vodi vo 12 makedonski gradovi, i razgovaravme za mo`nata kooperacija.