tekst4

"Elefterotipija" po izjavite na Teodoros Pangalos vo Skopje

POSTOI LI SLAVOFONSKO NASELENIE VO GRCIJA

"Istorijata, koja zaedno so drugoto |ubre ne ni se dopa|a i ne sakame da go vidime, pa zatoa mnogumina nastojuvaat da go turnat zasekoga{ pod tepihot"

Incidentot i kontroverznite izjavi na {efot na gr~kata diplomatija Teodoros Pangalos za vreme na prvata neodamne{na oficijalna poseta na Skopje posebno na sredbata so novinarite okolu makedonskoto malcinstvo vo Grcija, na svoj na~in pridonese vo del od atinskite informativni glasila da se otvorat del od tabu temite i toa za pogolem del od gr~kata javnost. Taka dene{nata provladina "Elefterotipija", pod karakteristi~en naslov "Dvojazi~na tragedija" posvetuva cela stranica na, kako {to zabele`uva del od "istorijata, koja zaedno so drugoto |ubre ne ni se dopa|a i ne sakame da go vidime, pa zatoa mnogumina nastojuvaat da go turnat zasekoga{ pod tepihot". Pritoa vesnikot naglasuva deka stanuva zbor za "slavofonskoto naselnie od zapadna Makedonija", na {to ovoj pat n# potseti ministerot Pangalos, bez razlika {to "so bes i prezir odgovara{e na postavenoto pra{awe vo Skopje". Iako {efot na gr~kata diplomatija 1.700-te glasa~i na "Vino`ito" gi nare~e "slavomakedonci", stalinisti i homoseksualci" se napomenuva, koga stanuva zbor za brojot vo gr~ka Makedonija, deka toj denes iznesuva mo`ebi 25 do 30 iljadi, potsetuvaj}i za prvpat deka pred balkanskite vojni toj broj iznesuval okolu 250 iljadi.

Koi bea tie lu|e, kako `iveeja i poradi {to postepeno se proterani od Grcija, vesnikot odgovara, se razbira na svoj na~in, prenesuvaj}i delovi od dvotomnata istorija na profesor Koliopulos od solunskiot univerzitet "Aristotel".

Helsin{kiot komitet po povod Zakonot za amnestija

VLADATA IMA PRAVO NA "DOBRA VOLJA"

Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava vo Republika Makedonija go pozdravuva donesuvaweto na Zakonot za amnestija bidej}i se raboti za situacija kade {to imame promeneta politi~ka situacija i promeneti me|uetni~ki odnosi, izjavi Gordan Kalajxiev, ~len na Helsin{kiot komitet i asistent po krivi~no pravo pri Pravniot fakultet. Od toj aspekt, vo odnos na institucijata, pomiluvawe, ova re{enie e soodvetno. Pomiluvaweto, pak, odgovara na slu~ai kade {to se raboti za li~ni nepravdi, kako i zaradi dobro odnesuvawe vo zatvorot. Dokolku so ovoj zakon se nadminuva bazi~nata pre~ka vo gradeweto na dobri me|unacionalni odnosi i se poka`e deka ne e rezultat na politi~ki pritisok i ucena, toj zaslu`uva pozdravuvawe

Tvrdeweto deka amnestiraweto na drugite zatvorenici e iznao|awe na~in da se oslobodat Osmani i Demiri e {pekulacija, bidej}i amnestijata ne e nevoobi~aena kategorija i ne e retka pojava tokmu za vreme na bo`iknite i novogodi{nite praznici. Ovaa vlada ima pravo na "dobra volja" i tuka nema ni{to lo{o, osobeno {to se odbegnuva diskriminacijata me|u zatvorenicite, dodava Kalajxiev. Vo krajna linija, odgovornosta za ovoj ~in e na predlaga~ot na zakonot.

Inaku, zabele{kite na Helsin{kiot komitet se odnesuvaa na pravi~nosta na sudeweto i na strogosta na kaznata, {to predizvikuva{e somnevawa deka politikata ima izvr{eno vlijanie vo sudskiot proces.

Dimitrie Dimi{kovski, pretsedatel na Vrhovniot sud

SUDSKATA ODLUKA MO@E DA JA UKINE SAMO SUDOT

Amnestijata e pravo {to Ustavot mu go dava na Sobranieto i so aktot na amnestija ne se zadira vo integritetot na sudskite odluki.Toa zna~i deka ne se negira neprikosnovenoto dejstvo na sudskite odluki i ne se navleguva vo ustavnata odredba deka "sudskata odluka mo`e da ja ukine samo sudot".

Ottamu, smetam deka vo ovoj moment e nepotrebno i sosema necelishodno sudstvoto da se vpu{ta vo politi~ki polemiki. Vo vrska so toa za koi dela }e se dade amnestija, sodr`inata na samiot akt ili, pak, za opfatot na amnestijata, treba da re{i parlamentot i nikoj drug. Bidej}i sigurno se procenile uslovite vo koi se izre~eni kaznite, kako i socijalnite, ekonomskite i politi~kite aspekti koi dovele do takvi kazni.

Kako {to smetam deka sudstvoto nema potreba da navleguva vo nekakvi polemiki, isto taka posakuvam i ostanatite dve vlasti da go po~ituvaat ona {to e zapi{ano vo Ustavot i vo zakonite. A, toa e deka ne treba da se me{aat vo donesuvaweto na sudskite odluki. I s# dodeka se po~ituvaat me|usebnite relacii, utvrdeni vo najviskiot dr`avno-praven akt i vo zakonite, sudstvoto nema osnova za reagirawe.

Mugbil Bejzet, pretsedatel na Sudskiot sovet

SUDSTVOTO TREBA DA OSTANE NEZAVISNO

Smetam deka ne e napravena selekcija na izvr{itelite na krivi~nite dela, a so namaluvaweto od 25 otsto na kaznite se opfateni golem broj storiteli. Pokraj toa, so amnestijata se opfateni i golem broj krivi~ni dela (nedozvolena trgovija so droga, oru`je) za koi spored me|unarodnite zakoni se bara postrogo kaznuvawe.

Sobranieto na Republika Makedonija, spored Ustavot, e nadle`no da donesuva Zakon za amnestija. Se postavuva samo pra{aweto: koga i od koi pri~ini treba da se donese vakov zakon. Dokolku se re{i da se donese Zakon za amnestija, treba da se ima vo vid zna~eweto, sodr`inata, obemot, kako i posledicite za dr`avata vo celina. Tuka pred s#, mislam i na pozitivnite, no i na negativnite posledici {to mo`e da se imaat.

Prva okolnost koja treba da se ima predvid e dali i vo koj stepen Zakonot za amnestija ili, pak, primenata na drugi instituti, kako na primer pomiluvawe, mo`e da ja naru{i nezavisnosta na sudstvoto, odnosno principot na pravna dr`ava, koja se vospostavuva so odluki na sudot. Tuka se nao|ame na grani~na linija, bidej}i stanuva zbor za ~uvstvitelna oblast. Zna~i, i pokraj neospornite nadle`nosti na zakonodavnata i na izvr{nata vlast, sepak treba da se vodi smetka i za primenata na ovie instituti.

[to se odnesuva konkretno do sodr`inata na Zakonot za amnestija, smetam deka ne e napravena selekcija na izvr{itelite na krivi~nite dela, a so namaluvaweto od 25 otsto na kaznite se opfateni golem broj storiteli. Pokraj toa, so amnestijata se opfateni i golem broj krivi~ni dela (nedozvolena trgovija so droga, oru`je) za koi spored me|unarodnite zakoni se bara postrogo kaznuvawe.

\or|i Marjanovi}, profesor po krivi~no pravo

SO ZAKON SE POMILUVAAT @RTVI NA EDNA POLITIKA

Vakov Zakon za amnestija se nosi ako ima promena na politikata vo eden segment i toga{ site `rtvi na taa politika da bidat pomiluvani. Ne gledam nikakva razumna pri~ina da se pomiluvaat kradci, razbojnici, siluva~i, {verceri na droga, a osobeno, lu|e koi {irat nacionalna i verska omraza.

Inaku, kako {to ve}e nekolku pati sum izjavil, so ogled na toa {to glaven vinovnik za gostivarskite nastani ne be{e Arben Xaferi, iako spored negovoto sopstveno priznanie Rufi Osmani i Alajdin Demiri rabotele po negovi direktivi, toga{ najelementarnoto ~uvstvo za spravedlivost nalaga i tie da bidat oslobodeni.