A
dolf Hitler (1889-1945) nesomneno pretstavuva edna od najnegativnite li~nosti {to koga i da e gi dalo ~ove{tvoto. Za ova sekako pridonese negovata teorija za fa{izmot i rasizmot, koi dovedoa do po~nuvaweto na Vtorata svetska vojna i do genocidot vrz narodite, no i do katastrofata {to ja snajde Germanija i germanskiot narod. Inaku Hitler (koj go go nosi prezimeto od svojata majka, a ne od svojot tatko, koj{to mnogu go maltretiral kako dete), otkako slu`el vo Germanskata vojska vo Prvata svetska vojna, kade {to poradi hrabrosta dobil orden, vo 1920 godina ja formira Nacional-Socijalisti~kata Rabotni~ka Partija na Germanija. Ovde za kratko }e ja prekinam temava za da postavam edno pra{awe: vo istoriografijata se smeta deka partijata na Hitler bila "desni~arska". Ova posebno be{e prepotencirano za vreme na komunisti~koto ednoumie kaj nas. No, empirikata go zboruva sprotivnoto. Ne samo {to imeto na partijata na Hitler gi sodr`i zborovite SOCIJALISTI^KA i RABOTNI^KA, tuku ovde se i niza drugi belezi, posebno od prvobitnata rabota na ovaa partija, koi sosema jasno ja potenciraat nejzinata leva orientacija. Me|u drugoto ovde se i grandioznite proslavi {to gi organiziral Hitler po povod najgolemiot rabotni~ki praznik Prvi Maj, {to vo toga{nite zapadni kapitalisti~ki zemji bilo nezamislivo, pa duri i zabraneto (a donekade taka e i do denes). Kaj nas se krie{e deka poznatite TV snimki od nacisti~ka Germanija, vo koi no}no vreme se gledaat iljadnici zapaleni fakeli, koi formiraat kukasti krstovi, se snimeni na edna od oficijalnite prvomajski proslavi vo Germanija pod vodstvo na Hitler. Ponatamu, vedna{ po smrtta na Hitler, negovite naslednici, vo poslednite o~ajni~ki denovi pred da kapitulira Germanija, ponudile mir na SSSR i nivni zaedni~ki sojuz protiv zapadnite sili, {to sekako deka sovetite ne go prifatile. Me|utoa, interesno e toa {to toga{noto germansko rakovodstvo, kako edna od pri~inite za mir so SSSR, go navelo faktot deka Germanija i SSSR bile "edinstvenite zemji {to go slavele golemiot rabotni~ki praznik Prvi Maj".No da se vratime na Hitler. Po Minhenskite nastani toj e osuden na pet godini zatvor, od koi odle`uva devet meseci. Po izleguvaweto, blagodarenie na cvrstata programa {to ja vetuva za izlez od krizata vo koja e zapadnata porazenata Germanija, negovata Nacional-Socijalisti~ka Rabotni~ka Partija vo 1930 godina e vtora partija po golemina vo Germanija, a vo 1932 godina ve}e e prva. Vo 1933 Hitler e izbran za premier (kancelar) a potoa i za pretsedatel na Germanija. Merkite {to gi prezema na ekonomski plan doveduvaat do brzo zakrepnuvawe na Germanija. Nevrabotenosta e zbri{ana preku no}, a standardot naglo po~nuva da raste. Seto ova i mu ja dava celosnata doverba na germanskiot narod, koja podocna toj }e ja zloupotrebi, nanesuvaj}i {teta, kako na sopstveniot narod, taka i na mnogu drugi {irum svetot.
HITLER I MAKEDONIJA
Vo na{ata istoriografija ne e re~isi voop{to prou~en odnosot na Hitler kon Makedonija i kon makedonskata nacija, niz prizmata na toga{nite germanski oficijalni dokumenti. Ona {to e poznato e deka Hitler planiral kako odredena varijanta formirawe na nezavisna makedonska dr`ava so pomo{ na toga{ kontroverzniot Van~o Mihajlov, no znaeme deka od toa ni{to ne ispadnalo. Praktikata poka`a deka Hitler e glavniot vinovnik za okupacijata na Makedonija od strana na Bugarija, Italija, Albanija, pa i Grcija. Nepostoeweto na silna Makedonska nacional-socijalisti~ka ili fa{isti~ka organizacija vo tie vremiwa (fakt e deka ako ne bilo usta{koto dvi`ewe na Paveli}, NDH verojatno nikoga{ ne bi bila formirana) i silata na sosednite zemji-okupatori (fakt e deka poradi sopstveni prakti~ni pri~ini Hitler poprvo im dal prednost na aspiraciite na svoite sojuznici Bugarija i Italija kon Makedonija, otkolku na kakvo bilo vnatre{no makedonsko dvi`ewe, koe, vpro~em i ne postoelo, barem ne takvo po negov terk), nesomneno deka se glavnite faktori, koi vlijaele vrz Hitler da i dodeli takva sudbina na Makedonija.
No, i pokraj site nesre}i {to Hitler i gi donese na na{ata zemja, v~udoviduva~ki za neupatenite }e deluva faktot deka toga{nata oficijalna germanska vlast ja priznavala makedonskata nacija! Direktni dokumenti za ova mislam deka se u{te ne se obelodeneti, no indirektni - ima! Kako najinteresen dokaz za ova }e go obelodenime svedo{tvoto na dvajcata poznati amerikanski novinari: Stefan E. Palmer i Robert R. King, koi vo 1971 godina vo SAD (sekako na angliski jazik) objavija kniga za Makedonija, pod naslov: Jugoslovenskiot komunizam i Makedonskoto pra{awe. Postojat pretpostavki deka toga{noto MPO (Makedonska Patriotska Organizacija, inaku eden vid naslednik na VMRO na Van~o Mihajlov) bila inicijator za objavuvaweto na ovaa kniga. Kone~no, i jas neodamna dobiv fotokopija od knigava na angliski od sega{niot Potpretsedatel na MPO, g-din Qubomir Todorov od SAD, za {to ja koristam prilikata da mu izrazam golema blagodarnost. Ona {to e interesno za ovaa tema, e toa {to vo knigava, na stranica 64, amerikanskite avtori doslovno pi{uvaat deka germanskite oficiozi sfatile deka Makedoncite (ovde nare~eni Makedonski Sloveni) ne se Bugari, pa zatoa ne i dozvolile na Bugarija ceolosno da ja anektira Makedonija. Pritoa ~itame:
Germancite, ~ii etni~ki geografi gi potvrdija razlikite me|u Makedonskite Sloveni i Bugarite, ne i dozvolija na Sofija i formalno da ja anektira jugoslovenska i gr~ka Makedonija
Zna~i, nam ni ostanuva ova, spored mene, senzacionalno soznanie da go potkrepime so avtenti~ni dokumenti od toga{nata germanska vladina administracija, t.e. da gi pronajdeme originalnite izve{tai na hitlerovite etni~ki geografi, koi potvrdile deka Makedoncite se zasebna nacija. Eve predizvik (pa duri i patriotska zada~a!) na brojnite Makedonci vo Germanija u{te vedna{ da se anga`iraat i kaj pedantnite germanski hroni~ari da gi najdat ovie vredni dokumenti. Za nivnoto ogromno zna~ewe mislam deka nema potreba da elaboriram. Da se obelodenat celosno dokumentite vo koi Hitlerova Germanija ja priznava makedonskata nacija, ednostavno }e bide nokaut-udar vrz site stranski anti-makedonski {ovinisti, koi (kutrite tie!) se u{te bladaat deka nekakva Kominterna ja "izmislila" makedonskata nacija. Javno gi povikuvam makedonskite istra`uva~i vo Germanija da go storat toa!
Inaku, gorespomenatite amerikanski avtori go opi{uvaat i doa|aweto na Bugarskata vojska vo Makedonija, kako i pre~ekot {to otprvin narodot ovde im go priredil na bugarskite vojnici, mislej}i deka i navistina do{lo osloboduvawe od omrazeniot golemosrpski re`im. Palmer i King sosema jasno ja sfatile ovaa situacija, pa na istata (64) stranica, vo vrska so ova pi{uvaat:
Topliot makedonski pre~ek na bugarskite sili... mo`e da se protolkuva delumno i so faktot deka ova be{e prva mo`nost u{te od 1920 godina za javen masoven protest protiv golemosrpstvoto.
Zna~i, eve ocenka i od amerikanski nepristrasni novinari za pri~inite na do~ekot na Bugarskata vojska od strana na obi~niot makedonski gra|anin, koj stav, celosno soodvetsvuva so vistinata, no ne i so stavovite na {ovinistite.
KAKVA BI BILA NEZAVISNA MAKEDONIJA NA MIHAJLOV?
Inaku, iako Bugarija dobila naredba od Germanija da ne ja anektira Makedonija, taa sepak ja tretirala Makedonija kako anektiran del kon sebe. Pri krajot na vojnata, poznat e obidot na Hitler, preku Van~o Mihajlov da sozdade nezavisna Makedonija. No, bidej}i toa bilo samo poradi naporite na Hitler da mo`e nepre~eno da gi izvle~e svoite vojski od Grcija, i samiot Mihajlov se otka`al od ovaa ideja.
Kakva bi bila taa nezavisna Makedonija, do kolku hipoteti~no pretpostavime deka bi bila formirana i bi ostanala kako dr`ava? Van~o Mihajlov vo svojata kniga Makedonija - [vajcarija na Balkanot e deciden vo negiraweto na makedonskata nacija. Toj tvrdi deka Makedonija trebalo da bide podelena na kantoni i deka vo nea trebalo da se zboruvaat pet oficijalni jazici (spred nego: bugarski, vla{ki, albanski, turski i gr~ki). Sepak, ima indicii deka mo`ebi i ne bi bilo sosema taka do kolku toga{ i navistina bi bila realizirana ovaa ideja. Kako prvo, knigata Makedonija - [vajcarija na Balkanot e napi{ana vo pedesettite godini, t.e. toga{ koga Mihajlov mnogu poizrazeno zastana vrz golemobugarski pozicii, a kako vtoro, vo nekolku od lanskite broevi na Makedonsko Sonce ve}e navedovme podolg spisok na van~omihajlovisti, koi decidno go prifa}ale postoeweto na makedonskata nacionalna svest, posebno istaknuvaj}i go toa ~uvstvo vo vremeto po zaminuvaweto na bugarskite okupatori, a pred doa|aweto na partizanite. Sekako deka ovie lu|e bi zazemale visoki funkcii vo eventualnata nezavisna Makedonija i sigurno deka obidot za bugarizirawe na Makedoncite vo ovaa dr`ava bi bil sosema neizvesen.
Taka, na primer, ve}e go navedovme primerot so advokatot Stefan Stefanov, koj, iako prethodno sorabotuval so bugarskiot okupator, po zaminuvaweto na Bugarskata vojska, decidno zastanal vrz ~istata makedonska nacionalna osnova, zalagaj}i se za nezavisna Makedonija so zasebna makedonska nacija. Toj u~estvuval vo nabrzina formiranata lokalna vlast vo Skopje i go izdaval vesnikot Makedonija, vo koj, pravej}i obid da pi{uva na makedonski jazik, veli deka Makedoncite se zasebna nacija so svoja sopstvena istorija, razli~na od onaa na Srbite, Grcite i Bugarite. Istoto se slu~ilo i so drugi sorabotnici ili bliski na VMRO na Mihajlov, koi sekako deka bi go pretstavuvale idnoto politi~ko jadro na eventualno realiziranata nezavisna makedonska dr`ava.
No, istorijata sepak si go ka`a svojot zbor, a novata komunisti~ka vlast mo`ebi prestrogo gi osudi nekoi od ovie dejci (barem onie koi zastanale vrz makedonska nacionalna linija po napu{taweto na fa{isti~kite vojski na Makedonija, a za vreme na okupacijata ne gi okrvavile svoite race kon makedonskite osloboditeli, t.e. borcite na NOB).