Izvadoci od knigata "Sporedbena analiza na Aleksandrovata anabaza" od Lazar Gazepov, izdadena vo Solun 1976 godina (2)
BOGOVITE I OLIMPISKITE IGRI
Podgotvil: Petar VODENSKI
  • Od analizata na nastanite na pohodot na Makedoncite vo Azija, rezultira{e potrebata da se ispitaat duri i predistoriskite nastani, koga se pojavile prvite Makedonci napa|a~i (ivazisti) od sever kon jug 1500 godini pred n.e. i navamu. Raznovrsni i raznovidni se rezultatite koi sledea po smrtta na Aleksandar, katastrofata na negovoto delo od negovite naslednici i nadvore{ni ~initeli koi go prigotvija doa|aweto na Rimjanite.
  • Od sporedbenata studija proizlegoa jasni plemenskite i jazi~nite, kako i temperamentnite razliki na Makedoncite i na drugite narodi od praistorijata do denes.

Vo herojskiot period zaradi potrebite na vernicite bil izgraden svetiot grad nare~en Dion, vo ~est na bogot Dias, vo isto~nite pazuvi na planinata Olimp, najvisoka planina koja ja deli Makedonija od Grcija. Denes Dion e ru{evina, bil posveten na Bogovite vo koi veruvale anti~kite Makedonci, a razru{en i uni{ten od geolo{kite promeni i od vremeto. Na istoto mesto denes postoi edno malo selo so prizemni ku}i naseleno so begalci od Rusija 1922 godina.

Vo svetiot grad (ili prostor) od Dion se upatuvani prvite molitvi kon bogovite, a istovremeno se praveni i prvite ceremonii, gimansti~ki i atletski, od lu|eto koi gi po~ituvale svetiwite, od onie koi na{le spas i zakrila od bogovite pri prirodni katastrofi, pri buri, poplavi i zemjotresi, od lu|e koi se spasile vo vojna ili prebrodile te{kotii vo svojot `ivot.

Po~etokot na odr`uvaweto na ovie ceremonii, podocna nare~eni Olimpiski igri, ne mo`e to~no da se odredi, a e zabele`ano deka takvi igri se odr`ani 780 i 776 godina pred n.e. Isto taka e zabele`ano deka olimpiski igri se odr`ani i 453 godina p.n.e., mnogu porano od vladeeweto na Carot Arhelaj (413-393 g.p.n.e.).

Ne se isklu~uva pretpostavkata deka Dion postoel pred oficijalnata inaguracija na Olimpija vo Peloponez za mesto kade se ozvani~il datumot kako po~etok na Olimpiskite igri.

Prirodnite i religioznite uslovi na okolinata potpomogaat na potvrduvaweto na gornata postavka, ovie religiozni praznuvawa, koi se imenuvani Olimpiski igri, deka taka se krsteni, bidej}i se rodile na planinata Olimp, kade bilo zamisleno sedi{teto na Bogovite, a bilo i sedi{te na sve{tenicite koi gi doveduvale vo kontakt lu|eto so bogovite.

Vo Dion imalo spomenici, statui na bogovite primitivno napraveni, sli~ni na lu|eto, no so pogolemi dimenzii, se razbira i tie bile uni{teni voglavno od vremeto, bidej}i bile od tro{en materijal.

Podocne{nite Makedonci go doka`uvaat postoeweto na svetiot Dion so nasledenata navika koga se molele go vperuvale pogledot kon planinata Olimp, kako {to pravele i nivnite predci. Svetili{teto Dion potpolno is~eznalo na 22 juni 168 godini od n.e. uni{ten od Rimjanite, a (opstojuval) pove}e vekovi.

Olimpiski ceremonii (igri) se praveni po va`ni nastani: dobra rekolta, uspe{na ekspedicija, pobeda vo vojna i dr. so {to se izrazuvalo blagodarnost kon bogovite, a se podnesuvale i `rtvi. Se veruvalo deka na takvite ceremonii (igri) u~estvuvale i bogovite zadovoluvani so ~ove~kata slabost.

 

OLIMPISKI IGRI I VO EGE (VODEN)

Zabele`ano e vo istorijata deka i Aleksandar III napravil Olimpiski igri vo 334 godina p.n.e. vo Ege (prvata stolica na Anti~ka Makedonija, denes, gradot Voden) pred trgnuvaweto kon Azija.

Anti~kite Makedonci ili ne pi{uvale, ili toa {to go napi{ale e uni{teno od sega{nite Grci, a gr~kite pisateli (anti~ki), iako mnogu napi{ale za Olimpiskite igri koi se odr`uvani vo Grcija, duri i na sela, nikoj od niv ne spomnal za odr`ani olimpiski igri vo Makedonija, osven Arijan vo Aleksandrovata Anabaza (vo II vek n.e.,) napi{al deka vo Makedonija odr`uvani Olimpiski igri i deka vo niv u~estvuvale i muzite od Pijerija (oblast vo Makedonija na severnoto podno`je na planinata Olimp) koja bila nivna tatkovina (Ilijada 14226, Odisea 5,50, Herodot 7,131 i Tukidit 2,99).

Podocna e sozdadena Olimpija na Pelopzonez, isustvena tvorevina, za zamena na Dion. Vo Olimpija se nao|alo golemo i skapoceno bogatstvo (spomenici, statui, dela na tenikata i na naukata, stadion so 40.000 sedi{ta i dr). Vizantiskiot car Teodors I od hristijanska strast protiv idolopoklonstvoto 369 godina uni{til mnogu dela na tehnikata i naukata vo Olimpija, a carot Teodos II 394 godina go dovr{il uni{tuvaweto so potpaluvawe na ostanatoto, go uni{til i stadionot.

 

OLIMPISKI IGRI NA POHODOT VO AZIJA

Od toga{ Olimpski igri ne se odr`uvani celi 1517 godini, a se obnoveni na 25 mart 1886 godina vo Atina. Me|u raznite spomenici {to se uni{teni vo Olimpija bil uni{ten i Filipoviot spomenik, mal kjosk koj go planiral samiot Filip II, a go dovr{il Aleksandar III. Vo toj spomenik imalo zlatni i elefonski statui na Filip II, na tatko mu Aminda, na majka mu Evredika, naAleksandar III, na `enata na Filip, Olimpijada (majka na Aleksandar III), site bile dela na Lekarat, sovremenik na Lisip.

Toj kjosk bil napraven vedna{ po bitkata na Heroneja, kako simobli~en podarok od Filip i od Makedoncite za izvojuvanata pobeda nad Grcite (Elinite). Vandalizmot {to go napravil Teodos II na Olimpija bil protiv klasi~nata umetnost i protiv religiznosta na anti~kite lu|e.

Po 590 godina pred n.e. Olimpiski igri se praveni i vo Delfi kade e ozna~ena taa godina za po~etok na Olimpiskite igri, a podocna vo Olimpija na Peloponez potvrdena.

No najverojatno e deka Olimpski igri (ceremonii) se napraveni za prvpat vo Makedonija, na Olimp, od kade i imeto olimpiski, a potoa vo Grcija.

Olimpskite igri vo Makedonija se razlikuvale od istite vo Grcija i po nagradite {to se davani na pobednicite t.e. zlatni medali so natpis na imeto na pobednikot, dodeka vo Grcija pobednicite se oven~uvani so venci od maslinovi granki, ili dafna, ili bor.

Interesno e da se spomene i nastanot za vreme na Olimpskite igri vo Olimpija 500 godina pred n.e. kade se prijavil da u~estvuva vo igrite toga{niot prestolonaslednik Aleksandar I, nare~eniot filelin (Grkofil), dve godini pred da stane car na Makedonija (498 god. pred n.e). Toga{ sudiite nemu ne mu dozvolile da u~estvuva, bidej}i ne bil Grk (Elin) tuku varvarin od Makedonija.

Sekako postoelo i rivalstvo me|u Olimpiskite igri odr`uvani vo Makedonija i Grcija. Vo Makedonija se odr`uvani vo priroden ambient vo Dion i vo Ege, ~ii ubavini na vodopadite i na srede planinata Olimp, tie ceremonii gi pravele poprirodni, sprotivno na takvite vo Olimpija vo nepriroden ambient. No, nikoj ne napi{al soodvetno, naprotiv za olimpskite igri vo Grcija napi{ale Grcite anti~ki pisateli.

Vo spomen na starite Olimpiski igri denes vo Ege (sega{niot Voden) po tradicija sekoja godina se odr`uvani eden vid Olimpski igri po zavr{uvaweto na sekoja {kolska godina (gimnasti~ki i atletski igri) koi celiot narod od gradot i od okolinata so golem interes gi sledi. Isto taka po tradicija se odr`uva i baklijada, tipi~na manifestacija na Anti~kite Makedonci. Vo Ege, po tradicija, sekoja godina se odr`uva praznikot na cve}eto, eden od najgolemite praznici na Makedoncite vo anti~ko vreme. Ovie praznici zna~ele i zna~at, so svetloto i cve}eto, izraz na iskrenost, bratstvo, sloga i harmonija i edinstvo na nacijata.

 

OFICEROT PAVSONIJA GO PROBODUVA FILIP II

Takvi praznici i prazni~i izrazi se praveni i pri napreduvaweto na Aleksandar vo Azija po osvojuvaweto na Efes, Tir, Prespol, Susa, Bakba Ind i rekata Ifas i dr. Posebno praznikot na cve}eto se praznuval so golemi ceremonii, a se odr`val pri kraj na letoto so poslednoto kosewe na trevata vo okolinata Eordea pokraj ezeroto Ostrovsko. Ovie praznici dostignale svojot maksimum na denot koga }erkata na Filip II, Kleopatra, sestra na Aleksandar, se ma`ela za kralot na Epir, Aleksandar od Molos. Vo tie denovi vo Ege se sobrale lu|e od cela Makedonija: od Lerin, od Sjatista, od Ko`an, Epir, Ohrid, Bitola, Skopje, Veles i od posevernite naselbi na Peonija, kako i od naselenieto od ponaistok i ponasever od pro~uenite Agrijani, pro~ueni borci na Aleksandar (pirinska Makedonija i ponasever do Plovdiv), zna~i vo Ege bil sobran kremot na Makedonija.

Toj istiot den, na toj golem ~in i sobir na narod od cela Makedonija Filip kako car i na Makedonija, dodeka se upatuval kon teatarot na Ege (so 10.000 sedi{ta) za da prisustvuva na edna teatarska prestava, eden mlad oficer od negovata garda po ime Pavsanija, se dobli`il do Filip i iznenadno go probodel smrtonosno so no`. Toa bilo septevmri 536 godina pred. n.e.

Olimpski igri od VI do V vek se praveni letno vreme na polna mese~ina, poslednata nedela od mesec ekatonveon, {to po na{iot kalendar (Dzemal-germanski re~nik) se pa|a od 15 juli do 15 avgust, a spored moi presmetki se pa|a na 7. 07. koga po~nuvale i traele do 12. 07 koga }e ja odnemalo polnata mese~ina.

Od 572 do 472 godina pred na{ata era igrite traele samo eden den, a potoa se pro{irile na pet dena (od 12 do16 vo mesec ekatonveon).

Vo posledno vreme Olimpiskite igri ja izgubile svojata stara ~istota, bidej}i sega se vme{ani politi~ki i ekonomski interesi na naciite, farmako-dinami~ki me{awa (dopinzi, drogi i dr). Atleti~arite ne vleguvale ~isti vo igrite, a zakletvite se samo licemerie.