SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

SADOT OD KOJ ISUS PIEL NA TAJNATA VE^ERA SE ^UVAL VO MAKEDONIJA!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Za nekolku isklu~itelno vredni bibliski relikvii se smeta deka bile ~uvani vo Makedonija!
  • Postojat stranski svedo{tva spored koi i `ezolot na Mojsie, so koj toj (so pomo{ na Bog) gi napravil poznatite ~uda opi{ani vo Biblijata, bil ~uvan vo Makedonija!

Mnogu e te{ko da se pi{uva za udelot {to Makedonija i Makedoncite go os-tavile vo svetskata kultura i civilizacija poradi ednostavna pri~ina {to toj udel e tolku golem {to prakti~no e mnogu te{ko istiot celosno da bide opfaten. Zatoa vo prodol`enie }e bidat prezentirani onie soznanija do koi dojdovme vo vrska so ovaa tema. Pritoa, akcentot pove}e }e bide fokusiran na pomalku poznatite (vo na{ata po{iroka javnost) momenti vo vrska so temava, za smetka na onie koi se ve}e dobro poznati. Taka, na primer, vo na{ata javnost e dobro poznat pridonesot na srednovekovnite Makedonci vo pismenosta (sozdavaweto na glagolicata od strana na svetite bra}a Kiril i Metodija, sozdavaweto na kirilicata od strana na sveti Kliment Ohridski, dejnosta na nivnite u~enici i drugo). Od druga strana, malkumina vo na{ata javnost znaat deka, na primer, drevnite Makedonci bile pioneri vo podvodnoto za{titno nurkawe, ili deka slavniot Vilijam [ekspir napi{al drama vo koja dejstvoto na poslednite dva ~ina se odviva vo Makedonija, ili deka vo ~est na Makedoncite opera komponiral i slavniot Volfgang Amadeus Mocart i drugo. Ova ne zna~i deka operata na Mocart, dramata na [ekspir ili obidite na drevnite Makedonci da sozdadat podmornica se pova`ni od udelot na srednovenovnite Makedonci vo pismenosta, no poradi faktot {to sepak ovie raboti se pomalku poznati vo na{ata po{iroka javnost, vo materijalite {to }e sleduvaat, ponekoga{ vakvite raboti }e bidat favorizirani vo odnos na detalnite tolkuvawa za smetka na pozna~ajnite, no podobro poznati, raboti.

Najnapred }e se navratime na udelot na Makedoncite vo bibliskite nastani, no na onoj udel za koj dosega nemame pi{uvano.

Kako del od pridonesot na Makedonija i Makedoncite vo bibliskite nastani }e spomneme u{te eden interesen moment, a toa e faktot deka postojat podatoci spored koi, nekolku vredni bibliski relikvii izvesno vreme bile ~uvani vo Makedonija. Da gi spomneme onie za koi najdovme podatoci.

@EZOLOT NA MOJSIE

Postoi eden star zapis vo koj pi{uva deka navodno `ezolot na najgolemiot starozaveten prorok Mojsie izvesno vreme se ~uval vo Makedonija (konkretno vo manastirot Dohijar na Sveta Gora). Vakviot podatok e spomnat vo patepisot na ruskiot episkop Porfirij Uspenski od 1858-1861 godina ("Vtoroe pute{estvie na Sviatoi Gori Atonskoi arhimandrita episkopa Porfirija Uspenskoga vo god. 1858, 1859 i 1861 i opisanie skitov atonskim", Moskva, 1880, str. 76, cit. spored Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1850-1864", Skopje, 1992).

Episkopot Porfirij Uspenski izvesno vreme prestojuval na Sveta Gora. Koga stignal vo manastirot Dohijar, kako na ruski episkop, koj do{ol da gi poseti ugnetenite hristijani, mu bilo soop{teno za site relikvii {to se ~uvaat vo ovoj manastir. Pome|u drugoto mu bilo ka`ano deka tamu se ~uva ~udotvorniot `ezol na Mojsie, so koj toj, svoevremeno so bo`ja pomo{, gi napravil poznatite ~uda opi{ani vo Biblijata. Podocna episkopot Porfirij Uspenski vo Moskva objavil svoj patepis, vo koj, ovoj nastan go opi{al so zborovite:

"Go molev rizni~arot na sadovite da mi go poka`e ~udotvorniot `ezol na Mojsie, i posle koleblivite odgovori na ovoj starec, ja vidov taa retkost. I {to li e toa? Toa e trkalezna palka so kosina vo vid na latinskata golema bukva Q, napravena od nekakva lu{pesta materija".

Vo prodol`enie episkopot Uspenski izrazuva somne` deka toa bilo vistinskoto `ezlo na Mojsie.

Spored eden drug star rakopis, vo Makedonija izvesno vreme duri bil ~uvan i sadot od koj Isus Hristos li~no piel za vreme na Tajnata ve~era. Ovoj podatok e spomnat vo patepisot na Angli~ankite Mjur Mekenzi i A.P. Irbi, {to go objavile vo London vo 1867 godina. Predgovorot na ovoj patepis go napi{al li~no Vilijam Gledston. Mekenzi i Irbi bile obrazovani i smeli Angli~anki, koi vo vtorata polovina na 19 vek propatuvale dobar del od Balkanot. Vo 1863 godina tie prestojuvale i vo Makedonija, kade posetile nekolku gradovi. Za vreme na svojata poseta na Solun, tie go posetile glavniot solunski manastir (~ie ime ne go spomnuvaat). Tamu im bile poka`ani niza skapoceni predmeti, za koi kalu|erite im ka`ale deka se podaroci od Rusija. Na pra{aweto zo{to Rusite mu dale vakvi podaroci na ovoj manastir, kalu|erite odgovorile deka za vozvrat na Rusite im bil daden sadot od koj Isus Hristos piel za vreme na Tajnata ve~era. Toj sad navodno bil obi~na tikvi~ka i nekoi smetale deka od nea Isus piel na Tajnata ve~era, a drugi deka od nea piel voda od izvorot Samariski. Kako i da e, gledame deka postojat svedo{tva, spored koi, ovoj sad izvesno vreme se ~uval vo Makedonija, a potoa bil odnesen vo Rusija. ("The Turks, the Greeks, and the Slavons, Travels in the Slavonic provinces of Turkey in Europe" by Muir Mackenzie and A. P. Irby, London, 1867, str. 8, cit. spored Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1850-1864", Skopje, 1992).

DELOVI OD KRSTOT NA KOJ BIL RASPNAT ISUS HRISTOS

Se smeta deka vo Makedonija se ~uvaat i nekolku par~iwa od Krstot na koj bil raspnat Isus Hristos. Se smeta deka edno vakvo malo par~e se ~uva vo crkvata "Uspenie na Sveta Bogorodica" vo [tip (vo reonot Novo Selo). Ovoj podatok go potvrduvaat i nadle`nite od crkvata. Navodno mali par~enca od ovoj Krst porano bile davani kako relikvii vo pogolemite regionalni crkvi. Na takov na~in vakvo par~e dobila i crkvata vo [tip, koja dolgo vreme vo minatoto bila najgolema aktivna crkva vo vardarskiot del na Makedonija. Podocna, navodno takvata praktika prestanala.

Za par~iwa od "`ivotvornoto drvo Gospodovo", koi se ~uvaat vo Makedonija svedo~i i ruskiot episkop Porfirij Uspenski, za kogo rekovme deka vo sredinata na 19 vek prestojuval vo Sveta Gora. Toj pi{uva deka vo manastirot Dohijar mu bile poka`ani tri krsta (dva srebreni i eden zlaten) vo koi imalo vmetnatno par~iwa od `ivotvornoto drvo Gospodovo. ("Vtoroe pute{estvie na Sviatoi Gori Atonskoi arhimandrita episkopa Porfirija Uspenskoga vo god. 1858, 1859 i 1861 i opisanie skitov atonskim", Moskva, 1880, str. 76, cit. spored Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1850-1864", Skopje, 1992).

POSMRTNITE OSTANKI NA POZNATI SVETITELI

Vo tekstovite {to ve}e gi objavivme vo vrska so pridonesot na Makedoncite vo bibliskite nastani bea navedeni podatoci za prestoj na ogromen broj hristijanski svetiteli na teritorijata na Makedonija (prete`no vo manastirite na Sveta Gora). Golem del od ovie svetiteli i po~inale vo Makedonija, kade bile pogrebani. Sigurno deka bi bilo interesno istra`uvawe vo nasoka na davawe koncizen odgovor na pra{aweto ~ii mo{ti se ~uvaat vo Makedonija od svetitelite koi ovde se pogrebani. No, ovde nema da se zadr`ime na ovaa tema, tuku samo }e gi izdvoime mo`ebi najva`nite svetiteli ~ii mo{ti se ~uvaat vo Makedonija.

Postoi zapis spored koj, vo ve}e spomenatiot manastir Dohijar na Sveta Gora, se ~uvale del od posmrtnite ostanki na sveta Marija Magdalena i na svetiot Isusov apostol Filip ("Vtoroe pute{estvie na Sviatoi Gori Atonskoi arhimandrita episkopa Porfirija Uspenskoga vo god. 1858, 1859 i 1861 i opisanie skitov atonskim", Moskva, 1880, cit. spored Aleksandar Matkovski: "Makedonija vo delata na stranskite patepisci 1850-1864", Skopje, 1992).

Da se potsetime deka sveti Filip bil eden od dvanaesette Isusovi apostoli i toj, spored eden apokrifen rakopis, za vreme na svojot prestoj vo Atina vo prviot vek po Hrista, imal sredbi so mnogumina Makedonci (podetalno za ova vo mojata kniga "Isus Hristos i Makedoncite").

[to mo`e da se zaklu~i vo vrska so ovie podatoci? Navistina te{ko mo`elo toga{ da se doka`e dali ovde spomenatite relikvii (`ezolot na prorokot Mojsie, sadot od koj Isus piel, del od posmrtnite ostanki na sveti Filip i sveta Marija Magdalena) bila avtenti~ni ili, pak, ugnetenite makedonski hristijani na toj na~in smetale deka mo`at da go svrtat vnimanieto na preostanatite hristijanski zemji, nadevaj}i se deka }e gi oslobodat pobrgu. Sepak, ne treba da se isklu~i celosno makar i najminimalnata mo`nost za pretpostavka za avtenti~nosta, barem na nekoja od ovie relikvii, zatoa {to nikoj ne mo`e da znae {to se krielo niz vekovite po makedonskite manastiri i crkvi, posebno na Sveta Gora, koja e eden od vode~kite centri vo hristijanstvoto.

(Prodol`uva)