SEMO]NA POZICIJA NA SOJUZNITE I CENTRALNITE ORGANI NA VLASTA I UPRAVATA

Ovoj sistem ne be{e ostvaren neposredno po osloboduvaweto, tuku postepeno i vo zavisnost od me|unarodnite i vnatre{nite okolnosti. Nova Jugoslavija treba{e najprvin da dobie me|unarodno priznavawe, a potoa i ustavno-pravno da se potvrdat pridobivkite od Revolucijata. Treba{e vo sferata na op{testveno-ekonomskite promeni da se sozdadat osnovnite pretpostavki za sozdavawe na dr`avno stopanstvo i premin kon planska industrijalizacija. Pred o~ite na konstruktorite na jugoslovenskiot sistem postoe{e samo eden primer - sistemot vo Sovetskiot Sojuz.

Jugoslovenskite komunisti vo toa vreme go glorifikuvaa sovetskoto ureduvawe, presaduvaj}i go dobrovolno, kako {to istaknuva J.B. Tito, niz ustanovi i re{enija. Iako masovnata dobrovolna rabota ima{e koreni i vo jugoslovenskata revolucija, sistemot na natprevaruvawe na koj s# pove}e se preminuva{e, ima{e obrazec vo sovetskiot sistem, se razbira so nekoi nezna~itelni modifikaci. Rakovoditelite na KPJ toga{ nemaa pretstava deka centralisti~koto rakovodewe na stopanstvoto mo`e da dovede do te{ki op{testveni deformacii vo forma na birokratski centralizam.

Spored ocenkite na francuskite pretstavnici "politi~kiot re`im vo Makedonija e zaedni~ki kako za site republiki vo jugoslovenskata federacija... toa e komunisti~kiot... vo koj slobodata na mislewe, na pe~atot, na rabota, na religija... ova pra{awe e beskorisno da se postavi bidej}i realno nema sloboda...". Taka {to site ovie projavi na poedinci ili grupni koi otstapuvaat od generalniot kurs na dr`avnopartiskata ideologija od samata vladeja~ka struktura bea okarakterizirani kako opozicioneri i protivnici na vlasta i socijalizmot i bea smestuvani vo "mnogubrojnite logori za koncetracija na politi~ki somnitelnite, sozdadeni od vladata na Tito... osobeno golem broj lica somnitelni od opozicijata se upatuvani vo logorite za rabota... zadol`itelna rabota vo te{ki uslovi so nedovolno hrana...".

Karakteristi~no e da se odbele`i deka vo periodot na administrativnoto upravuvawe na stopanstvoto od osloboduvaweto do 60-tite godini na minatiot vek, dr`avata ima{e isklu~itelni kompetencii vo neposrednoto rakovodewe na stopanskite granki i oblasti. Vo taa nasoka, zaradi polesno rakovodewe i re{avawe na stopanskite problemi, se pristapi kon izdvojuvawe na operativnite sektori vo toga{nite ministerstva i otvorawe generalni i glavni direkcii, kako organi na dr`avnata uprava - ministerstva za te{ka, za lesna industrija itn. Vo zavisnost od op{testvenoto zna~ewe, pretprijatijata i fabirkite bea rakovodeni od dr`avnite, republi~kite i lokalnite organi na dr`avnata uprava.

Centralisti~koto rakovodewe {to be{e vospostaveno vo zemjata vo uslovite neposredno po vojnata, re~isi vo celokupnata literatura vo zemjata - istoriska, politi~ka, pravna, sociolo{ka i ekonomska - se smeta{e kako neminoven sistem. Pritoa, se poa|a od voenite razoruvawa, me|unarodniot pritisok, ostatocite od starite gra|anski sili i sli~ni opravduvawa za negovoto postoewe i organiziranost. Po pravilo, se istaknuva fatalisti~kata strana na ovaa pojava, bez sogleduvawe na nejzinite subjektivni komponenti, odnosno neminovnosta, spored procenkite na KPJ. Ako se usvoi ovaa teza {to ja istaknuvaat vladeja~kite subjekti vo Makedonija i Jugoslavija po{iroko, toga{ bi morale da se zapra{ame ne e li objektivno gledano deka be{e daleku pote{ka i poslo`ena 1949 godina, koga Jugoslavija se najde pod celosna ekonomska i politi~ka blokada od Istok, koga rakovodstvoto odlu~i da trgne po patot na decentralizacija.

Osnovnite odliki na ovoj centralisti~ki sistem se sogleduvaat vo semo}nata pozicija na sojuznite i centralnite organi na vlasta i upravata, izgradeni vrz strogiot princip na hierarhiskata podredenost od vrvot do dnoto. Edno od su{testvenite karakteristiki na jugoslovenskiot centralizam vo ovoj period pretstavuva postoeweto na federativnata dr`avna struktura. Me|uta, jugoslovenskata federacija gi nosi vo sebe site karakteristiki na centralisti~ka federacija od 1945 godina do po~etokot na nejzinoto razvlastuvawe vo procesot na decentralizacija. Vo 1945/46 godina, republikite imaat formalna politi~ka i ekonomska samostojnost, no site odluki se donesuvaat na nivo na najvisokite jugoslovenski organi, so participacija na pretstavnicite na republikite.

Lazar Koli{evski

Vtora karakteristika na jugoslovenskata federacija pretstavuva ustavnoto sankcionirawe i prioritetnosta na federacijata nad svoite federalni edinici, koi se izveduvaat spored principot na prepu{tawe na kompetenciite na sojuznata vlada.

Treta karakteristika na ovoj sistem pretstavuva ograni~uvaweto vo zakonodavnata sfera na pretstavni~kite tela na odzemaweto na onoj del od nadle`nostite na republikite vo korist na vladata, da ja reguliraat materijata od oblasta na stopanstvoto i finansiite, uredbite so zakonska sila.

^etvrta odlika na centralizmot pretstavuva podelbata na pretprijatijata vo zemjata na sojuzni, republi~ki i lokalni.

So napadite na Informbiroto ovoj sistem do`ivuva najvisoka to~ka vo svojot razvoj. Me|utoa, vo procesot na odbranata na nezavisnosta na zemjata }e do`ivee i svoja negacija. Maksimalen razvoj na centralisti~kite tendencii mo`e da se sogleda preku nizata akcii {to KPM i KPJ op{to gi prezema{e vo tekot na 1948-1949 godina.

Vtorata plenarna sednica na CK na KPJ, vo januari 1949 godina usvoi nova administrativna podelba na dr`avata na oblasti, podelba {to ima izrazito centralisti~ki karakteristiki, iako od izvesni rakovodni komunisti be{e tretirana kako eden vid decentralizacija. Oblasti bea formirani kako po linija na Partijata, taka i po linija na narodnata vlast i masovnite op{testveno-politi~ki organizacii. Se smeta{e deka so vakvata administrativna podelba na oblasti bi se postignalo podobro i popravilno rakovodewe od strana na nacionalnite rakovodstva "toa bi bilo edno skalilo me|u okoliskite i centralnite komiteti, koe bi ovozmo`ilo kadrite {to denes brzo izrasnuvaat da mo`at u{te popravilno i pobrzo da se izdignuvaat i razvivaat". Spored ovaa odluka od januari 1949 godina, vo Makedonija se formirani tri oblasti: Skopska - od 11 okolii so 396.364 `iteli, [tipska - od 11 okolii so 311.228 `iteli i Bitolska - od 13 okolii so 377.812 `iteli.

Vo periodot na etatisti~kiot centralisti~ki razvoj bea izdiferencirani dve kategorii na sloevi od naselenieto: upravuva~i i izvr{iteli. Kon vakviot model na organizacija na socijalisti~koto op{testvo se upatuvaat seriozni kriti~ki zabele{ki. Taka spored francuskite analizi i ocenki, opravdano se naglasuva deka kako {to na sojuzno nivo celokupnata vlast be{e koncentrirana vo racete na dr`avno-partiskata vlast, odnosno Politbiroto na CK na KPJ i negoviot prv naredbodatel - Josip Broz Tito, taka i na republi~ki nivoa so dr`avno-partiskata vlast rakovodea nivnite rakovodni li~nosti.

Taka, vo Makedonija, upravuva~kata mo} vo site sferi na sevkupniot op{testveno-ekonomski i politi~ki `ivot be{e koncentrirana vo li~nosta na Lazar Koli{evski. Mo}ta na izvr{nata vlast na ovaa li~nost prodol`i da se ~uvstvuva duri i vo prvite godini od voveduvaweto na rabotni~koto samoupravuvawe "Stariot pretsedatel... izbiran so aklamacija... toa e obi~niot zbor - celata vlast na rabotniot narod... no vlasta i vlijanieto ostanuva na Partijata...".

Iako nagraduvaweto na vrabotenite, izrazeno preku plati, se vr{e{e preku normi i stru~ni kvalifikacii, ima{e negativni posledici, bidej}i takvite kriteriumi na nagraduvawe ne se realni, zatoa {to bea postavuvani odozgora, namesto toa da bide odozdola, od samite pretprijatija i od neposrednite proizvoditeli.

Vakvoto celosno administrativno-centralisti~ko op{testveno organizirawe se odnesuva{e ne samo vo oblasta na stopanstvoto, tuku i vo politi~kiot, prosvetno-kulturniot, socijalno-zdravstveniot ili nakuso, vo celokupniot `ivot na zemjata. Sepak, treba da se odbele`i deka brojot na makedonskoto rabotni{tvo, vo sporedba so sostojbata od pred vojnata vo Makedonija, vo 1947 godina osetno e zgolemen na 31.295, a vo 1948 duri i na 47.750 rabotnici ili za 365% pove}e spored indeksot 100 vo 1939 godina, {to nesomneno govori za eden pozitiven proces na industrijalizacija na Makedonija.

KPM be{e dominanten politi~ki faktor vo makedonskoto op{testvo i vo nego se nao|aa site podlogi na vlasta. Partijata odigra uloga na glaven direktiven organ, nositel na inspiracii, davatel na mnogu perspektivi. Ustanovenata dene{na terminologija: socijalisti~ka perspektiva, socijalisti~ka izgradba, socijalisti~ko preobrazuvawe na op{testvoto i sli~no, toga{ ne be{e ozakoneta vo upotreba. Duri i nazivot na Prviot petgodi{en plan ne se narekuva{e so dodavkata socijalisti~ki, tuku "plan za razvoj na narodnoto stopanstvo". Site ovie oznaki vo "socijalisti~ki" se dodadeni dopolnitelno, vo svetlinata na ideolo{ko-politi~kiot razvoj po sudirot so Informbiroto. Poznato e deka Revolucijata vo Makedonija i Jugoslavija ne se narekuva{e nitu socijalisti~ka, nitu revolucija, tuku obi~no narodna ili ednostavno Narodnoosloboditelna borba s# do 1948 godina.