DEZINFORMACII [TO IM [TETAT NA MAKEDONCITE I NA MAKEDONIJA

Vo periodot mart - maj 1943 godina se slu~ija krupni nastani koi re{ava~ki vlijaele eden golem broj vooru`eni Makedonci (komiti) da go frlat oru`jeto ili da stapat vo redovite na partizanite. Na 14 mart 1943 godina italijanska vojska i komiti gi napadnaa partizanite vo grat~eto Rupi{ta pri {to izvr{ija brojni zlostorstva (palewe ku}i, ubistva, siluvawa, grabe`i i sl.). Na krajot na mart 1943 godina spomnatite i drugi oficeri, stare{ini na ELAS, Portis, Kircidakis, Baskakis, Zisis, Mandaropulos, Efremidos, Man~os, Kolaras i drugi, se otcepija od ELAS i proglasija antikomunisti~ko i antimakedonsko vostanie. Od 4-8 april 1943 godina partizanite {to im ostanaa verni na ELAS-EAM-KPG se reorganiziraa i uspeaja da go likvidiraat buntot. Na organizatorite na toa dvi`ewe im sude{e prek voen sud na ELAS i pove}eto od niv gi osudi na smrt. Na 28-29 april 1943 godina italijanski i komitski edinici prezedoa kaznena ofanziva protiv partizanite vo podra~jeto na Nestram i pri {to gi izgorea makedonskite sela Nestram (Gorno maalo, ^uka i Adigo`e, gi ograbija, masakriraa 4 Makedonci vo s. Radigo`e, eden vo Nestam, siluvaa Makedonki `eni i devojki). Gornite zlodela izvr{ija silno vlijanie kaj ogromniot del na vooru`enite Makedonci. Tie ne mo`ea da prifatat i nitu prifatija eden takov odnos kon svoite sonarodnici. Bea ubedeni deka se zavedeni. Likvidiraweto na spomnatoto gr~ko nacinalisti~ko antimakedonsko dvi`ewe koe vo svojot proglas navede deka }e se bori protiv Makedoncite, vlijae{e kaj niv da po~uvstvuvaat izvesna sigurnost. Tie vo ELAS po~naa da gledaat kako na svoi za{titnici i sojuznici i nade` za ostvaruvawe na svoite prava. Vo redovite na komitite ostanaa okolu 700 vooru`eni lica.

Za zabrzuvaweto na procesot na raspa|aweto na komitskoto dvi`ewe i za pravilnata orientacija na Makedoncite pridones dade Lazo Trpovski i grupata makedonski aktivisti {to bea oslobodeni od zatvor po povod godi{ninata na ra|aweto na Musolini.

Vo vrska so Lazo Trpovski, smetam za potrebno da ka`am nekolku raboti. Vo nekoi publikacii kaj nas Lazo Trpovski e pretstaven kako protivnik na idejata za obedinuvawe na Makedonija, kako nositel na progr~ka tendencija vo Egejskiot del na Makedonija, se obvinuva deka go pot~ini makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe na KPG, odnosno se sprotivstavi na idejata za re{avawe na makedonskoto pra{awe promovirano od "maksimalistot" Ilija Dimovski - Go~e. Kako argument za takvi grubi kvalifikacii, odnosno diskvalifikacii, e toa {to Lazo Trpovski go ubedi Go~e da se vrati vo redovite na KPG. Ilija Dimovski - Go~e vo 1941 godina se otcepi od KPG i formira zasebna partija - organizacija i ja plasira platformata "edinstvena okupacija, kako uslov za obedinuvawe na borbata na Makedoncite i integralno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija".

Lazo Trpovski po zada~a dopatuva vo Lerin da go ubedi Go~e da se otka`e od akcijata i da se vrati vo redovite na KPG, {to e i storeno.

Avtorite na gornite obvinuvawa, tezi i idei se izgubeni vo prostor i vreme. Za~uduva faktot na elementarno nepoznavawe na objektivnite i subjektivnite uslovi vo egejskiot del na Makedonija vo toj period. Avtorot na ovaa teza ni{to ne ka`uva koi bea silite koi }e ja realiziraa takanare~enata "maksimilisti~ka nacionalna programa" vo egejskiot del na Makedonija. Vo 1941 godina Lazo Trpovski be{e instruktor na Makedonskoto biro na KPG, a generalen sekretar na KPG be{e Makedonecot Andreja ^ipov od kogo Lazo Trpovski ja dobi direktivata da go razubedi Ilija Dimovski - Go~e. Avtorot na tvrdeweto, isto taka ne objasnuva zo{to taka lesno Go~e se otka`a od akcijata i se vrati vo redovite na KPG.

Pove}e informacii za toa dava samiot Go~e vo svojata izjava od 1947 godina koja se ~uva vo Arhivot na Makedonija, koja treba{e da ja pro~itaat avtorite na gornata teorija. Vo toj konteks da se analiziraat pri~inite za neuspe{nata misija na bugarskiot komunisti~ki funkcioner Todor Pavlov vo 1941 godina vo egejskiot del na Makedonija. Takvite anatemi, etiketirawa i obvinuvawa na adresa na Lazo Trpovski, na ~ovekot koj stana legenda, za kogo narodot ispeal pesni, se pau{alni, tendenciozni i mnogu {tetni. Lazo Trpovski s# {to mo`e{e i kako umee{e napravi i stori iskreno ubeden deka toa {to go pravi e vo interes na svojot narod i za tie ideali go polo`i svojot `ivot, masakriran od gr~kite kvislinzi na PAO vo april 1943 godina. Poznata e negovata poraka koga vo 1941 godina ilegalno prestojuva{e vo Kostursko: "Otsega natamu nema da se pozdravuvate so kalimera, tuku so dobro utro". Vo Makedonija i vo stranstvo mnogu prosvetno-kulturno i drugi institucii go nosat negovoto ime.

Rakovodstvoto na KPG bilo ubedeno deka edinstven uslov za eliminirawe na komitskoto dvi`ewe e zadovoluvaweto na aspiraciite na Makedoncite. Za taa cel, esenta 1943 godina ja formira makedonskata nacionalna organizacija SNOF i voeni edinici SOV, partizanskiot odred i Lazo Trpovski i dr, koi odigraa zna~ajna uloga za raspa|aweto na komitskoto dvi`ewe.

Na po~etokot na maj 1944 godina Germancite vremeno go napu{tija gradot Kostur kade be{e koncentriran najgolemiot broj komiti. A eden del od niv im se predade na partizanite, vtor del im se pridru`i na Germancite i tret del se prefrli vo vardarskiot del na Makedonija. Okolu 15 komiti bea fateni od ELAS i strelani vo s. Bap~or. Onie komiti {to im se pridru`ija na Germancite stapija vo takanare~eniot Dobrovolja~ki korpus formiran vrz osnova na dogovor me|u Hitler i Van~o Mihajlov od noemvri 1943 godina. Jadroto na korpusot go so~inuvaa 500 dobrovolci dovedeni od Bugarija. Korpusot u~estvuva{e vo site operacii na Germancite protiv ELAS me|u koi ja zabele`uvame najgolemata letna ofanziva vo juli 1944 godina vo jugozapadna Makedonija vo koja van~omihajlovisti~kiot korpus u~estvuva{e zaedno so formaciite na PAO i na gr~kite kvislin{ki bataljoni za bezbednost i vo koja se izvr{eni najgolemi zlostorstva.

Vo tekot na poslednite operacii na ELAS, esenta 1944 godina, vo egejskiot del na Makedonija, najgolemiot broj od komitite go polo`ija oru`jeto, a eden mal broj im se pridru`i na Germancite. Takov be{e krajot na t.n. komitsko dvi`ewe.

Od gorenavedenoto proizleguva nesporen zaklu~ok deka tezite izneseni vo spomenatite napisi ne dr`at. Tezata deka site komiti bea zlostornici e tendenciozna i ne odgovara na objektivnata vistina. Ogromniot del od komitite i nivnite potomci, se vklu~ija vo dvi`eweto na otporot, vo makedonskite edinici i vo DAG. Mnogu od niv se istaknaa so svojata hrabrost i po`rtvuvanost, se istaknaa kako mnogu uspe{ni stare{ini vo ELAS i DAG, kako {to se \or|i Kalkov, Kosta Suljo, Ciljanktata i mnogu drugi. Ogromniot del od niv hrabro go polo`ija svojot `ivot, veruvaj}i deka toa go pravat za osloboduvawe na svojot makedonski narod.

I vtoroto tvrdewe deka "komitite se sinovi i vnuci na Ilindencite" i deka kosturskite komiti pretstavuvaat "avtenti~no i prv otpor protiv grcizmot", isto taka ne dr`i. Od samoto ime "Makedono-bugarski komitet pri Oskata", od negovite programski celi i dejnost vo nikoj slu~aj komitite ne mo`at da se poistovetat so Ilindencite, prestavuvaj}i gi kako nivni sinovi i vnuci masakriranite Makedonci, siluvanite Makedonki, palenite sela, masovnite grabe`i, ubistvoto na Vasil Aleksovski, zlostorstvata vo Vodensko i na drugi mesta (iako go pravea poedinci komiti) zaedni~kata dejnost so Grcite kvislinzi protiv Dvi`eweto na otporot, ne ni davaat pravo da tvrdime deka kosturskite komiti pretstavuvaat avtenti~en i prv otpor protiv grcizmot.

Ne znam kako avtorot }e go opravda ova negovo tvrdewe pred majkite, soprugite i decata na ubienite i masakriranite Makedonci, pred soprugata i roditelite na Vasil Aleksovski, kako }e go opravda pred siluvanite Makedonki na 14 mart i 28-29 april 1943 godina. Avtorot na navedenoto tvrdewe dali }e mo`e da ja pogledne pravo vo o~i Makedonkata Gena koja za vreme na medeniot mesec bila siluvana, a nejzinoto mom~e Kole masakrirano od razbesnetite komiti. [to mo`e da & ka`e na edna druga Makedonka koja ne go znae vistinskiot tatko na svoeto dete koe go rodi to~no po devet meseci od siluvaweto. Ete zo{to bev i sum protiv pokrenuvaweto na tie nastani, osobeno preku pe~atot, bidej}i otvoraat stari rani, predizvikuvaat traumi i dr. I u{te pove}e da se koristat za presmetka.

Vtora tema vrz koja }e se zadr`ime, kako {to privedovme vo po~etokot, e Gra|anskata vojna, mestoto na makedonskata organizacija NOF i posledicite za Makedoncite od nea. Makedonskite istori~ari smetaa i smetaat deka Gra|anskata vojna ne ja predizvikaa i nitu mo`ea da ja predizvikaat Makedoncite. Taa e posledica na protivstaveni interesi na golemite sili i nivnite balkanski poslu{nici. Odluka za vooru`ena presmetka me|u levicata i desnicata donese KPG na svojot vtor plenum na 12 fevruari 1946 godina. Makedonskite istori~ari smetaat deka Gra|anskata vojna mo`e{e i treba{e da se izbegne.

Ako se izbegne{e Gra|anskata vojna }e gi nemavme tragi~nite posledici za Makedoncite i denes vo Grcija }e imavme kompaktno makedonsko malcinstvo od nekolku stotini iljadi Makedonci, vo kompaktna makedonska istoriska teritorija i }e gi nemavme ovde{nite problemi so Grcija. Makedonskoto malcinstvo }e pretstavuva{e most za zbli`uvawe i sorabotka me|u Grcija i Republika Makedonija, zatoa {to toa }e pretstavuva{e zna~aen faktor vo Grcija.

Edno od tvrdewata vo spomnatite napisi e deka organizacijata NOF im robuva{e na KPG i na KPJ, i bidej}i tie partii vodea politika protiv interesite na Makedoncite, proizleguva deka i organizacijata NOF vode{e ista politika. Avtorot na gornoto tvrdewe istovremeno za eden od osnova~ite i ideolog na NOF pee slavopojki, a drug avtor odnosno polemi~ar ja pretstavuva organizacijata NOF kako banditska, nejzinite ~lenovi i aktivisti kako "banditi", "plja~ka{i" i sl. Me|utoa, tie ne davaat odgovor na slednite su{tinski pra{awa: zo{to makedonskoto rakovodstvo ja sproveduva{e politikata na KP i na KPG, dali mo`elo poinaku, dali toa se dol`i na nekompetentnosta, na ustanoveniot mentalitet, ili se dol`i na `elbite, streme`ite na nacionalno osoznaenite Makedonci, koi se pri~inite poradi {to Makedoncite, vo najsurov teror na gr~kite vlasti vrz niv, masovno da vlezat vo redovite na NOF, {to ovozmo`i NOF da izrasne vo najmasovna politi~ka organizacija so kompletna organizaciona struktura i organizaciona postavenost i dvotekot na Gra|anskata vojna da izrasne vo zna~aen i vo nekoi periodi duri vo re{ava~ki voeno-politi~ki faktor vo zemjata.

Zo{to KPG, za da gi pridobie Makedoncite, mora{e da im priznae nacionalni prava, da im go priznae pravoto na samoopredeluvawe, duri i pravoto da se obedinat i formiraat svoja dr`ava, da formiraat svoi institucii, da participiraat vo G[ na DAG i vo Privremenata demokratska vlada na Grcija; koi se pri~inite poradi {to Makedoncite vo tekot na Gra|anskata vojna najjasno, najdecidno gi izrazija svoite nacionalni aspiracii, vo ~etirigodi{nata krvava borba da poka`at poedine~en i masoven heroizam, po`rtvuvanost (17.220 ~lenovi na NOF. 14.000 borci vo DAG, 21.000 `rtvi i pove}e od 50.000 begalci).

Me|utoa, formite na borbata za ostvaruvawe na tie aspiracii, koi vsu{nost im bea nametnati, ne odgovaraa na vnatre{nite i me|unarodnite uslovi. Toa vo nikoj slu~aj ne go namaluva istoriskoto zna~ewe na taa borba. Taa pretstavuva edna stranica od nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedoncite od toj del na Makedonija. Kolku da ni se simpati~ni ili antipati~ni nekoi od rakovoditelite na NOF, prinudeni sme da im priznaeme deka uspeale da gi osoznaat `elbite na Makedoncite i da gi pridobijat. Pra{awata se mnogu slo`eni poradi {to baraat {iroka analiza.

Avtorite na spomnatite napisi vo doka`uvaweto na antimakedonskata politika na KPG se slu`at so nevistini, iako za toa argumenti za takvata politika ima mnogu. Taka, na primer, se tvrdi deka spored gr~kata istoriografija nema{e Makedonec ni vo Politbiroto nitu vo CK na KPG. Op{to e poznato, i spored desetici gr~ki istoriografski publikacii, od 1933 godina Makedonecot Andrea ^ipov, sekretar na VMRO(ob) vo egejskiot del na Makedonija, be{e ~len na CK na KPG i odgovoren za nacionalnoto pra{awe i od juli 1941 godina do januari 1942 godina generalen sekretar na CK na KPG. Pod negovo rakovodstvo se odr`ani {estiot, sedmiot i osmiot plenum na Centralniot komitet na KPG.

Za avtorite na spomenatite tezi i tvrdewa ne izostanaa falbite, slavopojkite i pregratkite. Taka, na primer, organot na sofiskata VMRO SMD "Makedonija" vo edna cela stranica so golema fotografija, pee slavopojki za eden od avtorite. Avtor na napisot pod provokativen i nedoli~en naslov "Kamen vo kalta na skopskata istoriografija" e najfanatiziraniot negator na samobitnosta na Makedoncite i falsifikator na makedonskata nacionalna istorija, Bugarinot Georgi Daskalov, avtorot na ogromnite (po koli~ina-stranici) publikacii "Bugarite vo Egejska Makedonija -1936-1946) i dr. Vo napisot Daskalov grubo i nedoli~no gi navreduva makedonskite akademici i istori~ari. O~ekuvav i o~ekuvam od na{iot avtor so indignacija da gi otfrli insinuaciite, dezinformaciite, navredite na G. Daskalov. Za `al, toa do sega ne se slu~i. O~ekuvam. Za toa po{iroko drugpat.