JAVA^I NA APOKALIPSATA

Svedoci bevme na enormnoto vozdu{no zagaduvawe na Veles od topilnicata za olovo. Tupurkovski pred {est meseci se rastr~a niz svetov {to pobrzo da e prodade topilnicata i rudnikot Sasa na francuskata firma Glenkor za sitni pari. Pred deset godini srpskiot biznismen i premier Pani~ mu nude{e na Gligorof 150 miljona dolara za Topilnicata i rudnikot Sasa, no Gligorof go odbi so obrazlo`enie deka nema pravo da prodava rudni bogastva na zemjata. Sega ovaa vlada prakti~no mu ja pokloni na Glenkor, se pretpostavuva so debela provizija i sega strancite mast vadat od topilnicata. Kako rezultat na toa e ogromnoto zgolemuvawe na izduvnite gasovi vo Veles. Pred nekolku meseci KVOR ja zatvori topilnicata za olovo vo Trep~a ba{ zaradi emisijata na otrovni olovni gasovi. Na{ava vlada mol~i, zo{to potpi{ala takov me|unaroden dogovor, koj pretstavuva samoubistvo na makedonskiot narod. Razbravme deka sopstvenikot na firmata Glenkor osumnaeset godini se kriel od poreskite vlasti vo Amerika kade {to zatail golem porez, koga Klinton go pomiluva vo posledniot den na svojot pretsedatelski mandat. Na istata firma Tupurkovski im ja prodade (poto~no pokloni za 2 miliona dolara) topilnicata za nikel Feni. Inaku kombinatot Feni ja ~ini Makedonija preku polovina miljarda dolari. Prakti~no site rudni bogatstva na Makedonija se prodadeni na ovaa firma. Rabotnicite nema pove}e da {trajkuvaat }e dobijat povisoki plati a Makedonija }e ostane so li`av~eto vo usta. Denovive Grcite donesova vo Gevgelija desetina klupi, desetina drvca i palmi i go promenija centarot na gradot vo nov evropski lik. Dosega vo Gevgelija se izmenile najmalku dvaesetina gradona~alnici, site te{ki komuwari i nikoj vo ovoj polovina vek ne uspeal da go uredi centarot. Dojdoa Grcite i za deset dena toa go napravija. Pa, zo{to izbirame toga{ gradona~alnici, ajde da gi doneseme od Grcija i da ni gi sredat i razubavat gradovite.

O~igledno na{ive gradona~alnici se te{ki komuwari od niv ni{to ne biduva. Duri vo Ohrid narodot se tepa{e i puka{e koj da bide nov gradona~alnik. Od eden komuwar, izbra drug komuwar. Komuwarite se poznati i doka`ani nesposobwakovi}i, koi samo znaat da kradat i urivaat. Ne{to ubavo da napravat ne se vo sostojba.

Vo Skopje gradona~alnikot siromav, se ma~i ne{to da napravi ve}e {est godini. Centarot na Skopje e katastrofa, soobra}ajot paraliziran a zagadenosta na vozduhot maksimalno. Grdona~alnikot Penov se vrti od edno }o{e vo gradot do drugo i toa e se! Zamislete, ~ovekot ne e skopjanec, roden vele{anec i do{ol vo Skopje da bide gradona~alnik. On mo`e da bide dobar gradona~alnik vo Veles, ama ne vo Skopje. Sekade vo svetot gradona~alnikot e roden vo svojot grad i gi poznava kako dete site osobenosti na gradot. Pa sakame da imame ubavo Skopje, malku morgen.

Denovive vra}aj}i se od Bugarija ja gledam tragi~nata izgradba na `elezni~kata pruga kon Bugarija. Edvaj, ako se polovina od rabotite zavr{eni a ve}e se izminati deset godini od po~etokot na gradbata. Zamislete pruga od pedesetina kilometri da se gradi petnaeset godini, bidej}i do zavr{uvawe na prugata treba u{te ~etiri do pet godini. Na zapad pruga od pedesetina kilometri se gradi za pomalku od godina dena, a na makedonskive in`ineri im treba petnaeset godini. Mladiov minister za soobra}aj go forsira avotopatot kon Gevgelija, kade edvaj }e sretne{ nekoj na{ avtomobil, site se na KFOR ili {leperi za Kosovo, a za koridorot istok-zapad nemaat pari.

Od druga strana prugata kon Bugarija e tolku lo{o proektirana da pretstavuva najskapa pruga na Evropa, posle prugata Beograd-Bar.

Makedonskive in`ineri se poka`aa kako nesposobni da gradat `elezni~ki prugi. Makedon~eto znae da uriva prugi, ama novi da gradi ne znaat. Pred pedeset godini ja urnaa prugata Skopje-Ohrid, ama nova ne izgradija. Dodeka Ohridskoto ezero od albanska strana e povrzano so `elezni~ka pruga, kaj nas e Ohrid otse~en od svetot. Albancite u{te pred pedeset godini go sogledaa zna~ajot na Ohridskoto ezero i go povrzaa gradot Podgradec, so Kor~a i Tirana. So golemoto poskapuvawe na benzinot preku monopolot na Okta, turistite ne se vo sostojba da dova|aat do Ohrid so auto i vo ovoj slu~aj vozot bi bil poeftina alternativa za patuvawe. Na`alost }e ~ekame u{te mnogu godini.