VO TU\IOT DVOR I STAN, SE SE GLEDA VALKANO

Soo~uvaj}i se so istoriskite i postkomunisti~kite realnosti, sovremenite graditeli na Makedonija, vo sporedba so drugive, od koi treba{e da se u~ime, polo`ija ako ne drugo, barem solidni demokratski temeli na idna Makedonija. S# bi bilo ubavo, ako ne `iveevme na nemirniot Balkan i na{ata zemja ne be{e negovoto srce i du{a, a poradi niza poznati okolnosti i papokot na svetot, ili po~etno sredi{te na sovremenata civilizacija.

Vo normalni uslovi, ona {to go bea storile Makedonija i nejziniot narod za svoite sosedi i svetot, ako ne siot svet, barem sosedive treba{e da se ~uvstvuvaat dol`ni kon Makedoncite i da baraat na~in da im se zablagodarat. Preku toa tie }e pridonesea za podignuvawe i prosperitet na Balkanot, identifikuvaj}i se so nego. Namesto toa, tie, nebare ohrabreni zaradi nagradata {to ja dobile za nepravdite i zlodelata {to ni gi storija vo minatoto, no i dene{niot molk za nivnoto aktuelno odnesuvawe, pod maskata na sovremeni demokrati, bo`em prijatelski raspolo`eni sosedi, istite so podale~nite medijatori i mentori baraat na~in ne samo da ni na{tetat, tuku i da n# uni{tat. Ne e potrebno ~ovek da bide kojznae kolku ve{t i iskusen vo me|unarodnoto pravo i dr`avnite ve{tini za da sogleda deka ona {to go ka`uvaat kako preporaka kon vladarite na Makedonija, no i ona {to & go pravat, ne e ni{to drugo, tuku samo streme` kon urivawe na malku ostanatoto od vistinskata ni tatkovina R. Makedonija, s# so cel sopstveno ili prijatelsko pro{iruvawe na nejzina smetka, bidej}i se protiv promena na granicite. Nim im e dovolno Makedonija prosto da ja snema na ovoj prostor, pa da nema koj da pretendira za prisvoenoto dosega. S# se sveduva na slednovo: Koj {to zel negovo si e, a najnovite pretendenti za Makedonija, barem nema da baraat ni{to nazad od nas, oti i tie, kako nas, se dojdenci na Balkanot.

Imeno, tokmu zatoa, tie nebare so posebni lupi ili drugi opti~ki alatki go ispituvaat detalno doneseniot Ustav po osamostojuvaweto na legitimen na~in. Pritoa ne sogleduvaat deka toj garantira pove}e prava i slobodi na gra|aninot i malcinstvata. Ne samo toa, tuku ovie belosvetski "medijatori" nebare ne se ni se}avaat deka ~inat sporeduvawe pome|u ona {to im e obezbedeno na malcinstvata vo Makedonija (osobeno albanskoto), so ona {to im e dadeno na Makedoncite vo Albanija, a potoa vo Grcija i Bugarija. Ni toa ne go pravat, kamo li da se setat za pravata na nealbancite vo Kosovo, vo toj broj i na Makedoncite muslimani, a da ne zboruvame deka makedonskiot Ustav im obezbeduva pove}e prava na svoite malcinstva, otkolku ustavite na bo`em podemokratskite zemji na EU. No, ako tie "zaboravaat" na ova sporeduvawe, dolg e na vladarite na Makedonija, no i na siot makedonski narod, da im go predlo`at seto toa, oti znaeme deka samonare~enite medijatori i la`ni prijateli ume{no go stavaat svojot smet pod kilimot, samo i samo da se prika`at kako napredni demokrati, a zemjata im e bo`em "model na multietni~ki so`ivot i demokratija". Dokolku tie gledaat samo valkanici vo na{iot dvor i stan, oti taka im diktira interesot, nie neotpoviklivo morame da im zabele`ime na nivnite, bidej}i se tolku o~igledni. Ne samo na sega{nite, tuku i tie vo minatoto. No, pred s#, sledi da se zapra{ame: Kade e mestoto i kakva e ulogata na makedonskata Vlada vo taa valkana igra?