ALBANCITE ZAKANA ZA EVROPA?!

Eve nekolku izvadoci od spomenatiot napis, selekcionirani od originalniot tekst posebno tie, a ne drugi, za da se vidi kakov presvrt mo`e da se slu~i vo odnosot na evropskite i na drugi sili, vo vrska so albanskoto razdvi`uvawe i aktivizam. So zakani, so nasilstva, so terorizam, ni{to dobro ne se postignuva, za {to postojat niza postari i ponovi istoriski primeri.

Albancite: Od koga bea za{tituvani od NATO, stanaa li tie zakana za Evropa? Kon takvo stravuvawe naklonuva nacionalizmot na nekoi od nivnite {efovi, {to ponekoga{ se mafiozni. Ama, tokmu tie se `rtvi na istorijata i na anarhijata na rodovskoto op{testvo.

Na godi{ninata od napadot na sojuznite sili vrz Jugoslavija, manifestacija vo Pri{tina so izvici: "Tetovo, ne pla{i se, Kosovo te poddr`uva!"; "Skopje - albanski grad"!

[efot na amerikanskata misija vo Kosovo ne e vo prazni~no raspolo`enie. Veli: "Da se otka`ete zasekoga{ od nade` za samoupravuvawe, dali toa e cenata {to sakate da ja platite za da {titite aramii i ubijci"?

Razvojot so Albancite ne e izre~en, no nivnoto otfrlawe ne e daleku. Me|u manifestantite e i 21-godi{niot student Ha{im. Radosen, veli: "]e gi soedinime site Albanci, onie od Srbija, od Albanija, od Makedonija, od Kosovo i od Grcija"!

Nasekade Albancite se `alat na Kongresot vo Berlin od 1878 godina i vo London 1913 godina, zaradi "nepravdata" {to na tie konferencii im bila napravena. No, kancelarot Bismark presekol so prezir: "Albanija e samo eden geografski poim". A Albancite tvrdat deka bile Iliri, dojdeni na Balkanot vo vtoroto iljadaletie pred na{ata era i, kako takvi, bile najstariot narod na Balkanot. Ama, regionot ne u`iva dobar glas. Francuskiot pisatel Viktor Berar, vo 1897 godina go opi{uva Kosovo kako del od po~etokot na sredniot vek, spasen od Providenieto, za da im slu`i za pouka na na{ite sovremenici.

Vo tek na eden vek /po Berlin i London/, ovoj narod, {to se karakterizira so oportunizam, }e go ~eka svojot revan{. Pod italijansko-germanskata okupacija {to im dava nade` za sozdavawe edna "Golema Albanija", {est iljadi dobrovolci }e se vbrojat vo esesovska divizija nare~ena "Skenderbeg". Sega{nata vitalnost na albanskoto dvi`ewe mnogu mo`e da mu zablagodari na podmladokot, zaradi eksplozijata na natalitetot na Albancite vo Jugoslavija i Makedonija. Arno ama, sonuvanata "Golema Albanija" umre pod udarot na srpskata Armija: iljadnicite kosovski begalci {to dojdoa vo Albanija, se najdoa vo eden kondenzat od mizerija, rodovski i kriminalni nasilija. Begalcite od Kosovo se reketirani, maltretirani. Tie se prviot bran od osumstotinite iljadi Albanci {to denes emigrirale vo Evropa i po svetot. Zbogum "Golema Albanijo"!

Toga{ {to? Golemo Kosovo. Nezavisno Kosovo bi bila vtora tatkovina za Albancite od Crna Gora i od Makedonija. Za mnogumina, edno "Golemo Kosovo" bi bilo piemont za da mu se prisoedinat drugite delovi. Na geografskata karta na "etni~ka Albanija", {to se prodava na trotoarite vo Pri{tina i vo Tirana, gr~koto krajbre`je e vklu~eno vo Albanija, podolu, ju`no od Krf vo Grcija. "Demokratski Balkan bez granici, ete go re{enieto na albanskoto pra{awe", veli Remzi Lani, direktor na Albanskiot institut na masmediumite. Ama, problemot e vo toa, prodol`uva "Ekspres" {to denes poskoro se `ivee vo mafiozna era bez granici. Vo Albanija ostanuva samo senka od dr`avata, vo Kosovo vladee anarhija. Vo najsiroma{nata zemja vo Evropa ima najgolema gustina na "mercedesi", "audi", "BMV". Se procenuva deka devet od deset od avtomobilite, bile ukradeni vo stranstvo. I nikoj ne e iznenaden od faktot {to pretsedatelot na republikata go nazna~il svojot baxanak za direktor na Slu`bata za registracija na kolite. Po propa|aweto na u`asniot paranoi~en komunizam na Enver Hoxa, sosema prirodno izleze na povr{inata starata tradicionalna rodovsko-plemenska struktura, kako baza na albanskoto op{testvo i, so nea, odbivawe, ponekoga{ sme{no, na sekakva kolektivna norma, vo Albanija, vo Kosovo. Vo poslednovo, na primer, vo Pri{tina, me|unarodnite funkcioneri ne uspevaat da gi nau~at `itelite na gradot za potrebata od sobirawe otpadoci, {to se redat na kupovi po ulicite.

Eden novinar od televizijata vo Kosovo, na novinarot od "Ekspres" mu izjavil: "Op{to na Balkanot, a posebno vo Kosovo, zakonot na xunglata se isplati".

I navistina, {efovite na "gerilata" se nezadovolni zaradi poneblagorodni mobili, za{to nekoi od niv se frustrirani oti so vra}aweto na mirot vo Kosovo, za razlika od drugi kako niv, ne uspeale da si zemat del od tortata, t.e. del od profitot na trgovijata so droga {to ide vo Evropa, minuvaj}i niz Bugarija, Makedonija, Kosovo, Albanija, pa Italija do [vajcarija i Skandinavija. Vo severnite gradovi na Italija, gospodarat albanskite makroa. Vo Pariz, se ~ini deka osum prostitutki od deset po poteklo od Istok, do{le dotamu minuvaj}i preku Albanija. Edna od kanadskite policajki za represija na prostitucijata vo Kosovo, Hristina Brubaer, tvrdi deka evidentirale iljada prostitutki od Bugarija, Moldavija, Romanija, seksualno eksploatirani vo Kosovo vo stotina "firmi". Tie stranski policajci, na primer, pred dve sedmici izvr{ile racija vo eden bar, go zatvorile, sopstvenikot go uapsile, ama sudijata-Albanec, go oslobodil, i barot pak prorabotil, no pod drugo ime. I kanadskata policajka veli: "Imame somnenie deka {efovite od tie mre`i (na prostitucija) se povrzani so politi~ki partii".

Drugi `iteli na Kosovo izjavile deka ve}e dve godini me|unarodnata zaednica pregovara so "mafiozna vlast {to se slu`i so nacionalizmot za da si ja zajakne vlasta" (novinarot Goran Duka}in). Direktorot na eden kosovski vesnik, Veton Suroj, od svoja strana izjavil deka u{te vo letoto 1999 godina, predupredil deka postoi "albanski fa{izam" {to na svoj red praktikuva etni~ko ~istewe protiv Srbite i Ciganite. Toa etni~ko ~istewe e potvrdeno i od Visokiot komesarijat za begalci na OON. Se konstatira deka i imobilizmot na me|unarodnite sili vo Kosovo i s# posilnite zakani dovele do vladeewe na nekaznivost. Vo Albanija i vo Kosovo, pak, o`ivuvaat praktikite na odmazda. Vo [koder, na sever od Kosovo, pove}e od osumstotini semejstva ne smeat da im dozvolat na svoite deca da igraat vo dvorot od strav od represalii.

(Zabele{ka na DM: Mehmed [ehu, minister za vnatre{ni raboti na Enver Hoxa, go zaprel "obi~ajot" na odmazdi so toa {to onie koi go praktikuvaat gi zakopuval `ivi, mi raska`a eden Albanec)

Avtorot na napisot vo "Ekspres" pri krajot soop{tuva deka momentno vo Srbija i vo Makedonija "se pregovara" so Albancite, za da se iznajde "pacifi~ko re{enie". No, kako da se veruva vo dolgotrajno primirje, koga "interesite se tolku kontradiktorni i mo`no e pasiite pak da se rasplamtat"?

So drugi zborovi, ekstremistite (ili teroristite), ~ekaat blagoprijatna prigoda za pak da po~nat so napadi.

Pisatelot Lubowa izjavuva deka "Ako zlostorstvata od albanskite mafii ni go zatvorat patot za Evropa, toga{ }e postoi realen rizik Albancite da si se zasolnat vo nacionalisti~kata iluzija".

So ovie zborovi, avtorot na napisot, @an -Mi{el D'Mec go zaklu~uva svoeto izlagawe za "Ekspres".

Ovde bi sakal da dadam mal komentar. Kako {to rekovme na po~etokot, od napisot na specijalno isprateniot dopisnik na "Ekspres" izdadovme nekoi pasusi, so cel da se poka`e presvrtot {to mo`e da se slu~i od strana na me|unarodnata zaednica vo odnos na Albancite, dokolku prodol`at so nelojalnost kon dr`avata ~ii gra|ani se tie, so agresii, so iluzornite idei za "Golema Albanija". Me|utoa, vo napisot ima i nekoi tvrdewa {to se diskutabilni za Makedoncite, neopravdani ili istoriski neto~ni. Verojatno avtorot gi napi{al ili od nedostato~na informiranost, ili, pak, za da "go uramnote`i" svojot napis: eden udar levo, drug desno, za sekoj po ne{to. Sepak, celta ne ni be{e da navleguvame vo polemika so "Ekspres". Nekoi od "istoriskite" i drugi argumenti na konsultirani Albanci mnogu li~at na elementi pozajmeni od makedonski knigi po istorija i dr., i nakalemeni na izvesna albanska mitologija i propaganda, bez da imaat realna istoriska podloga..