]E GI ZA[TITI LI NEKOJ MAKEDONCITE VO BUGARIJA?

Vo negovo vreme, toj li~no se snao|al so "grstot ogneni separatisti", ako treba "da im se nalo`i i }otek". Vo drug napis, vo istiot vesnik i na istata stranica, se tvrdi deka na grobot na Jane Sandanski nekoj izvikuval parola "smrt za Bugarite".

Vozmo`no li e na ~oveka da mu do{lo do gu{a nepriznavaweto na makedonskata nacija, a vozmo`no e, toa da e namerna provokacija od nekoj golemobugarski {ovinist, s# so cel da se izrezilat organizaciite OMO "Ilinden". I slu~ajno li e toa sekoja godina grobot na Sandanski pretpazlivo da se obvitkuva so bugarskiot troboec i polo`enite cve}iwa za Jane Sandanski da gi stavaat na vrvot na bugarskoto zname.

I vo vesnikot "Monitor" od istiot datum, 25. 4. 2001 godina, e pomestena statija od nekoj si Volen Siderov, vo koja se tvrdi deka Sofiskiot gradski sud dopu{til gruba gre{ka koga gi registriral, makar samo i za edna godina, OMO "Ilinden" i OMO "Ilinden - PIRIN", koi u~estvuvale vo mesnite izbori i koi dobile dve gradona~alni~ki mesta i ~etiri za op{tinski sovetnici. A se tvrdi deka nema Makedonci?!

Ne be{e slu~ajna zabranata na OMO "Ilinden - PIRIN" od Ustavniot sud na Bugarija. Toa be{e dobro osmislen ~ekor na bugarskoto sudstvo i pretsedatelot Stojanov, Organizacijata da ne u~estvuva na pretstojnite parlamentarni izbori za da ne se pojavi nekoj Makedonec vo bugarskiot Parlament. Druga pri~ina za otstranuvaweto na makedonskite partii i Makedoncite voop{to, be{e i popisot na naselenieto. Ne slu~ajno, vo grafata "nacionalnost" i "maj~in jazik" bea spomnati samo Bugari, Turci i Romi, a preostanatite vo grafata "drugi". Se davaa instrukcii na "popi{uva~ite": Tie grafi da ne gi popolnuvaat pred gra|anite (navodno ne e zadol`itelno), a da si gi popolnat posle, doma (slu`beno). Se digna golema vreva vo pe~atot deka vo Blagoevgrad imalo dvajca, trojca prebrojuva~i, koi bile ~lenovi ili simpatizeri na OMO "Ilinden" i mo`ele da go falsifikuvaat popi{uvaweto.

Vo vreme na samoto popi{uvawe, OMO "Ilinden- PIRIN" pu{ta letoci vo koi se povikuvaat gra|anite da ne stravuvaat i vo grafata "drugi" da se samoopredelat kako Makedonci.

Tolkava vreva se krena i za tie letoci, poradi {to javniot obvinitel na Blagoevgrad, g. Mihov, izdade naredba da se pronajdat avtorite na tie letoci, kade se pe~ateni i koj gi rasturil? A seto toa ne be{e nikakva tajna ili konspiracija! Celta na naredbata na javniot obvinitel be{e da se zapla{at gra|anite i da ne se opredelat kako Makedonci.

Popisot zavr{i. Se objavuvaat mnogu od dostavenite rezultati, koi se odnesuvaat na zgolemuvaweto ili namaluvawe na brojot na ma`i, `eni, fond na `iteli i s# drugo, no za etni~kata pripadnost ne se spomenuva ni{to. S# u{te "podatocite se obrabotuvaat". Od dostavenite rezultati sosema e jasno za kakva "obrabotka" stanuva zbor. Ako nekoj se izjasnil kako Makedonec, da se "obraboti" kako Bugarin.

Mnogu ~esto, dr`avata dejstvuva vrz bugarskata VMRO. Samo kako kuriozitet }e go prenesam pi{uvaweto od vesnikot "Struma" br. 89 od 17 april 2001 godina, koga gospodinot gradona~alnik se samoopredelil da se zapi{e kako Makedonec "... mu bilo naredeno da se zapi{e kako Bugarin i se zapi{al Bugarin...", i zatoa gradona~alnikot trebal da ja napu{ti funkcijata zatoa {to prima plata od bugarskiot buxet...". Ne zna~i li toa deka koj ne e Bugarin nema pravo i na rabota? Neli e toa GENOCID? A Bugarite se falat niz svetot deka gi po~ituvaat pravata na gra|anite i malcinstvata i deka ja potpi{aa i ratifikuvaa spogodbata za tie prava. Sekoe samoopredeluvawe kako Makedonec za bugarskite vlasti e separatizam. Sosema pravilno "OMO Ilinden - PIRIN" go opredeli popisot kako manipulirawe, no ne se to~ni informaciite koi govorat deka Organizacijata }e izvr{i paralelno prebrojuvawe, za da se opredeli to~niot broj Makedoncite vo Bugarija. Pa koj }e im dozvoli takvo ne{to i od kade sredstva za toa?

Organizaciite "OMO Ilinden" se bez sredstva. Nivnite izvori se svedeni na ~lenstvoto i na slu~ajni daruva~i. Pretsedatelot na ednata od tie organizacii se prehranuva kako preprodava~ vo "Elektrotehnikum", a preostanatite od rakovodstvoto se ili penzioneri ili nevraboteni. Mo`e li takva organizacija da se bori so silnata "dr`avna ma{inerija" na Bugarija , za da go doka`e nacionalnoto samosoznanie na Makedoncite i da gi poddr`i kontaktite so me|unarodnite institucii.

Sega{noto rakovodstvo na Republika Makedonija, upravuvano od VMRO-DPMNE, odamna se otka`a od sorabotkata i potkrepata na Obedinetite makedonski organizacii (OMO) vo Bugarija i od za{titata na makedonskoto malcinstvo, jazik i crkva. Opozicionata SDSM vetuva{e sorabotka pred pretsedatelskite izbori vo Makedonija, no najposle i tie se otka`aa zaradi "dobrite" zaemni odnosi me|u SDSM i BSP (Bugarskata socijalisti~ka partija).

Pri poslednata poseta na SDSM na Sofija, na sredbata na liderite na BSP - Georgi Prvanov, be{e opredelena i sredba vo Blagoevgrad me|u SDSM i rakovodstvoto na OMO "Ilinden - PIRIN". Po razgovorite so Prvanov be{e inscenirana "kra`ba" na avtomobilot na Branko Crvenkovski za da ne dojde na zaka`anata sredba vo Blagoevgrad, mo`ebi pod vlijanie od svojot kolega po partiska linija, "istori~arot" Prvanov, koj pove}e pati izjavil deka makedonskata nacija i jazik ne postojat i deka Makedoncite se Bugari. Negovata partija vo bugarskiot Parlament sobra 61 potpis za zabrana od Ustavniot sud na OMO "Ilinden", na OMO "Ilinden" - PIRIN i sega Organizacijata se `ali duri vo Strazbur. Od rakovodstvoto se pra{uvaat: "Ako sakaa od SDSM da se sretneme, ne mo`ea li da ni ka`at da odime vo Sofija i tamu da se sretneme ili potoa da n# pokanat na sredba vo Skopje?

Bugarija si pripi{uva zaslugi deka e demokratska dr`ava, deka odr`uva odli~ni me|usosedski odnosi so site sosedi na Balkanot, deka neprekinato & nudi na Makedonija voena i druga pomo{ pri kosovskata kriza i pri skore{nite napadi na kosovskite Albanci na Makedonija, no od toa crpi samo politi~ki poeni pred me|unarodnata zaednica, a vetuvawata naj~esto ostanuvaat samo na hartija.

Makedonija kako dr`ava bi trebalo da se pogri`i za svoite malcinstva, najmnogu vo sosednite dr`avi kade {to asimilacijata na makedonskoto malcinstvo e najmnogu izrazena. Da im se dade pomo{ od OMO "Ilinden", "Vino`ito","Mala Prespa" ili "Mir", vo rakovodstvata na Organizacijata da navlezat mladi lu|e so politi~ko, pravno i istorisko obrazovanie, koi }e go poddr`uva makedonskoto samosoznanie. Vo sprotiven slu~aj, Makedoncite od Pirin, Egej i Prespa se osudeni na is~eznuvawe.