NARODOT TREBA DA VLADEE SO MAKEDONIJA

Gospodinot Andonov, mo`ebi svoite razmisluvawa okolu nekolku bitni op{testveni i ekonomski promeni {to se zbidnaa prvin vo Rusija, a podocna i vo Makedonija, gi izvlekuva vrz osnova na svoeto `ivotno iskustvo. No, toa neka e pouka i za nas koja ima dalekuse`na cel.

Toj veli deka dodeka profesionalno prestojuval vo Rusija, vo periodot na 80-tite godini od minatiot vek, vo moskovska "Pravda" pro~ital edno ubavo i proniklivo pra{awe: Dali komunistite treba da stanat privatnici bidej}i tie se pretstavnici na proleterijatot?

Odgovorot na ova pra{awe nie mo`eme da go zabele`ime po ulicite i po gradovite na Republika Makedonija. No, koga stanuva zbor za na{ata zemja koja{to s# pove}e tone, toga{ navistina treba da se potsetime na prvite pogolemi politi~ki turbulencii.

Vo 1990 godina u~estvuvav na edna tribina za slivot na rekata Vardar - veli na{iot sogovornik, potsetuvaj}i se na sudbonosnite i pou~ni nastani od istorijata na RM. Tamu u~estvuva{e i akademik Nikola Kqusev, koj me povika da u~estvuvam vo rabotata na ekspertskata vlada bidej}i sum stru~wak za energetika i vodostopanstvo. Za ova imam pove}edecenisko iskustvo, a vo ekspertskata vlada bev minister bez resor.

Gospodinot Andonov veli deka vo vladata bil anga`iran kako stru~wak, a ne kako politi~ki opredelena li~nost. Toj za sebe veli deka nikoga{ ne bil politi~ki anga`iran vo nekoja partija.

Partiite imaat svoi programi - veli Andonov i smeta deka lu|eto koi se partiski opredeleni na nekoj na~in se vrzani i se usloveni od mnogu ne{ta.

Vo toj period nemavme mnogu sredstva - komentira sogovornikot. Drugite Republiki od nekoga{nata SFRJ izvr{ija upad vo monetarniot sistem i povlekoa pari, a Makedonija be{e mnogu ~esna. Zatoa so sredstvata so koi{to raspolagavme i gi podelivme treba{e da se napravi nova vodostopanska strategija, kade {to vleguva i energetskoto koristewe na vodite. Inaku, se zanimavavme i so problemot na gasifikacija so koj sakavme da napravime {to poeftin i pobrz energens za RM. No, vo toj period od godina ipol, kolku {to trae{e taa vlada, napravivme samo podgotvitelni raboti. Vo 1992 godina malku se smirija politi~kite raboti i smetavme deka vo narednata godina }e imame uslovi da ja obnovime starata studija za integralniot razvoj na slivot na rekata Vardar - veli porane{niot minister bez resor vo eksperskata vlada, Ilija Andonov-^ento.

Potsetuvaj}i se na nastanite od ponovata istorija na RM, nie se obidovme da navlezeme vo osnovniot problem na funkcioniraweto na sekoja vlada. Dali na nejzinite sednici imalo vlijanie od politi~kite partii?

Osnovni problemi na vladinite sednici bea koe re{enie treba da go prifati Makedonija - veli Andonov. Normalno vo sorabotka so sobranieto, se odlu~ivme za osamostojuvawe na Makedonija. Osamostojuvaweto e dobra rabota - ocenuva gopodinot Andonov.

Nie go odbravme toj pat zatoa {to se odvivaa nekoi neprimereni nastani. Potoa n# preokupiraa rabotite okolu povlekuvaweto na JNA i problemot so golemata inflacija. No, koga i na krajot seto toa be{e re{eno i ekspertskata vlada zaedno so Sobranieto uspeaja da se izvle~at od taa cela situacija i treba{e da se realiziraat planovite na ekspertite {to gi podgotvija, vladata be{e smeneta so partiska vlada. Eksperskata vlada sepak be{e politi~ka - smeta na{iot sogovornik, bidej}i i taa vode{e nekoja politika.

Toj potencira deka vladite gi razbira kako ekspertska i partiska.

Za mene stavovite na partiite se nivni stavovi. No, mo`ev da poddr`am eden ili drug stav na politi~ka partija dokolku se poklopuva{e so mojot stav ili razmisluvawe. Za toa nemalo problem. Ekspertskata vlada vo svoeto rabotewe e poobjektivna od partiskata vlada - smeta Andonov. Partiskata vlada izleguva so pokonkretna programa i taa mora da se realizira, nezavisno od uslovite {to vladeat. Dodeka ekspertskata vlada odi za dobro na dr`avata, a ne za interesot za partijata. Pogolemiot del od ministrite ne bevme optovareni deka ova re{enie }e bide na edna ili na druga partija. Ako smetavme deka predlogot na nekoja partija e dobar toj be{e prifa}an - potencira sogovornikot.

^ovek mora da pravi kompromisi, bidej}i ne mo`e postojano da se dr`i do ona {to go zamislil. Vo sekoj slu~aj edno e ideja, a do realizacijata taa mo`e da se menuva ako za nea ima dobri obrazlo`enija - e stavot na Andonov koj ova go objasni niz primerot na energetskiot i vodostopanskiot potencijal na RM.

^estopati mnogumina analiti~ari se pra{uvaa koja e gre{kata {to ja napravi ekspertskata vlada i zatoa ja zagubi doverbata kaj makedonskite pratenici. Za ovaa dilema Andonov veli:

Nie ne ja zagubivme doverbata. Jas mislam deka nekoi po~uvstvuvaa deka vo momentot s# be{e sredeno, pominaa premre`jata, osamostojuvaweto na Republika Makedonija, zaminuvaweto na JNA, se napravi edna ekonomska stabilizacija, a pove}e nema{e i inflacija. Tie mislea deka na{ata rabota e zavr{ena i morame da si odime. Jas za taa rabota nemav problem, bidej}i ne sum u~el za minister - smeta Andonov. No zatoa pak ocenuva:

Vo vremeto na ekspertskata vlada postoe{e u{te edna nere{liva dilema, a toa be{e zaginuvaweto na ministerot za vnatre{ni raboti, Jordan Mijalkov. Za negovata smrt gospodinot Ilija Andonov-^ento veli deka mnogu te{ko ja primil.

Negovoto zaginuvawe ostavi vpe~atok kaj gra|anite vo RM, no podocna odredeni ministri si ja poka`aa vistinskata politi~ka pripadnost, odnosno ja uzurpiraa svojata polo`ba.

Zborot "vlada" na na{iot sogovornik ne mu se dopa|a zatoa {to sugerira na vladeewe. Toj za ovoj zbor i za nejzinoto fukcionirawe ima svoe objasnuvawe.

Vladetel spored na{iot Ustav e narodot. [to zna~i vladee narodot, odnosno gra|anite. E, sega nie izbirame eden organ koj{to treba da upravuva i da rakovodi so dr`avata. Nitu vo angliskiot nitu vo koj bilo jazik, toj organ ne zna~i deka vladee. I vo dokumentot na ASNOM stoi "pravitelstvo". Zna~i, nekoj so ne{to vo ovaa dr`ava upravuva. Zatoa se dodeka toj zbor asocira deka nekoj }e vleze vo vladata i }e treba da vladee, mislam deka nema mnogu da uspeeme vo demokratiziraweto na op{testvoto. Jas slu{am nekoi politi~ari velat da ja simneme ovaa vlast, da dojdeme nie na vlast. Koj vladee vo zemjava? Gra|anite ili onie {to se izbrani? Vie odite na izbor ne za da izberete koj so vas }e vladee, tuku odite na izbori da birate koj so zemjava }e upravuva. Ako trgneme da birame vladeteli, toa e druga rabota. Nie i terminologijata treba da ja modernizirame - ocenuva sinot na ^ento.

Jas slu~ajno gi prou~uvav dokumentite na ASNOM i toa be{e vo vrska so tatko mi. Zatoa moram da ka`am deka dokumentite {to gi ima doneseno ASNOM mnogu se so podemokratski principi i terminologija otkolku dene{nite. Tamu ne se zboruva za vlast, tuku pi{uva deka ASNOM pretstavuva zakonodavno telo, deka prezidiumot e izvr{no telo na sobranieto i deka ima narodna vlast. Se razbira vo vremeto na socijalizmot vladee{e edna partija vo imeto na diktaturata na proleterijatot. I normalno tie sfa}awa se ostanati od ednopartiskiot sitem koj sozdade eden mentalitet kaj lu|eto. Toj mentalitet mnogu te{ko se menuva i }e treba da pomine podolgo vreme za toa da se promeni, veli Ilija Andonov -^ento, koj smeta deka dr`avata nema da ja zagubime. S# zavisi od patot koj }e go izbereme da ja gradime dr`avata. Dali po kusiot ili po podolgiot pat. No, va`no e da se ima red i da se po~ituvaat site zakoni, iako tie ne se idealni.