VOENIOT SINDROM - RAZORUVA^ NA ^OVEKOVATA PSIHA

Sekako deka za sekoj koj ~uvstvuva oti treba da odgovori na semejnite obvrski, eden vakov strav pretstavuva golem tovar i vlijae vrz negovite kapaciteti.

Spored Antoni Novotni, psihijatar vo Psihijatriskata klinika - Skopje, sekoj od nas mo`e da se odbrani od realniot strav i da go izbegne stresot, dokolku gi upotrebi sopstvenite odbranbeni mehanizmi. No, sekoja individua tie mehanizmi razli~no gi upotrebuva. Nekoi od nas go ignoriraat seto slu~uvawe, nekoi pak se besni, agresivni, nekoi pak se skloni kon potisnuvawe, taka {to se pojavuvaat odredeni simptomi na psihosomatska i depresivna reakcija.

Dokolku postoi nekakov sovet, toa bi bilo sekoj od nas da primi onolkav kvantum na informacii kolku {to toj misli deka se dovolni za nego. Vo toj moment treba da zastane i da se vrati kon svojata sekojdnevna rabota, `ivot, semejstvo, odnosno da najde sili i da gi prenaso~i svoite misli kon ne{to sosem drugo. Treba da bideme svesni deka ovie slu~uvawa ne zavisat od nas, zatoa {to prose~niot gra|anin e nemo}en. Pozicijata na nemo} e najlo{a pozicija, zatoa {to nie ne mo`eme da napravime ni{to. Nie sme samo nemi nabquduva~i, veli d-r Novotni.

Koga stanuva zbor za vlijanieto na aktuelnata sostojba na psiholo{kiot `ivot na lu|eto, toa e mnogu e kompleksno, bidej}i morame da razlikuvame pove}e kategorii na na{ite sogra|ani, dodava Antoni Novotni. Vo ednata od niv spa|aat lu|e, semejstva ~ii deca se aktivni u~esnici vo ovoj voen konflikt. Toa se roditelite na na{ite vojnici, na{ite pripadnici na silite za bezbednost kaj koi sekako stresot e najizrazen. Ovde bi se zadr`al na stresnata situacija koja predizvikuva mno{tvo na psiholo{ki previrawa, te{kotii i najrazli~ni simptomi kako na primer strav za `ivotot na nivnite najbliski, potoa strav za bezbednosta na celoto semejstvo. Dokolku se tie `eneti nivnite soprugi stravuvaat za idninata, zatoa {to postoi opasnost poradi smrtta na bliskiot toa semejstvo da se razdvoi.

Pokraj prvata grupa gra|ani koi se pove}e podlo`ni na stres, d-r Novotni naveduva u{te edna grupa lu|e koi{to se na nekoj na~in vklu~eni vo aktuelnive zbidnuvawa. Tuka stanuva zbor za politi~arite ili pak lu|eto koi{to rabotat vo dr`avni institucii koi se blisku do informaciite za seto ona {to se slu~uva. Tie lu|e se podlo`ni na golema odgovornost i se soo~eni so edna opasnost od celosen raspad na sistemot koj i onaka e na stakleni noze. Tokmu poradi ovie preokupacii, tie lu|e se soo~uvaat so napliv na ovaa napnatost, zgolemena nevroti~nost, so pomal kapacitet na razmisluvawe. Vo ponatamo{nata podelba sekako psihijatarot Novotni ja spomnuva i celata populacija vo Makedonija.

Gra|anite, sledej}i gi site informacii po pe~atenite i elektronskite mediumi (nekoi od niv realni, nekoi nerealni), najrazli~no gi sfa}aat i interpretiraat, veli Antoni Novotni. Dokolku zememe da analizirame eden profil na semejstvo bez razlika na nacionalna i verska pripadnost, verojatno vo poslednite nekolku meseci kolku {to trae ovaa hroni~na kriza postojano e zapalen TV-priemnikot, postojano se diskutira za politikata, postojano se diskutira za `rtvite na ova bezumie i nasilie. Seto ova e edna op{to prisutna slika verojatno vo site semejstva. Semejstvoto go gledam kako edna kletka od kade {to po~nuva s# drugo. Celata dr`ava e osnovana tokmu od ovaa kletka koja sega e vo nekakva kriza i pod nekakov stres.

Za `al, iako mo`ebi ne sme svesni, sepak ovoj voen sindrom vlijae i vrz decata. Vozrasnite, ne vnimavaj}i na decata, razgovaraat postojano za politikata, zboruvaat za nekakvi svoi stavovi koi neretko se so doza na agresija kon drugite nacionalnosti, so doza na nekoi sopstveni omrazi, destruktivnost vo re{enijata {to e mnogu neprifatlivo.

Gospodinot Novotni, pokraj toa {to e psihijatar, toj e i pretsedatel na Zdru`enieto "Bezbedno detstvo". Toa e Zdru`enie za promocija na mentalnoto zdravje na decata i prevencija od zloupotreba na deca.

Tokmu poradi ovoj moj anga`man, nao|am za shodno da potenciram deka osobeno detskata populacija e o{tetena i pod stres, veli Novotni. Vo edna takva konstelacija na semejniot sistem kade {to semejstvoto e totalno razni{ano i e pod eden golem pritisok od nadvore{niot stresogen faktor, roditelite postojano zboruvaat, a decata toa go slu{aat i go interpretiraat na svoj na~in. Detskiot intelekt e mnogu {irok i otvoren za novi informacii, no i sosema razli~en vo obrabotkata na tie informacii. Pa, taka kako po pravilo se slu~uva site zborovi od roditelite ponekoga{ i katastrofalno da se obrabotuvaat vo mozo~iwata na decata so {to u{te edna{ se podlo`eni na stresogena situacija.

Treba da se apelira do site roditeli da gi za{titat svoite deca od vakvi stresni situacii na toj na~in {to pred niv }e se izbegnat takvite razgovori. Sepak, na{ite deca imaat edno detstvo, toa e sega i pominuva. Zo{to na edno dete od 4, 5, 6 godini da mu se ukradat nekolku meseci od negovoto detstvo pritiskaj}i go so stra{en stres za koj ne e dol`no da go do`ivee. Treba da nastojuvame site na{i stravovi, bes ili omraza, da ne gi proektirame pred niv, tuku na ednostaven detski na~in da im objasnime deka ne{to se slu~uva.

Pove}e od jasno e deka sekoja vojna nosi posledici na psiholo{ki plan na direktnite u~esnici vo voenite dejstvija. Site tie se podlo`ni na takanare~eno posttraumatsko stresno rastrojstvo. Vojnata e trauma, vooru`enite dejstvija se trauma i do`ivuvawata na smrtta na svoj soborec, do`ivuvaweto na sopstvenoto ili tu|o invalidizirawe i soo~uvaweto so bliska smrt nosat dolgotrajni posledici vrz psihata na vojnikot, veli d-r Antoni. Kaj ovie vojnici i pripadnici na bezbednosnite sili se o~ekuva, no i ve}e sme svedoci na takvite posttraumatski stresni reakcii i rastrojstva. Kaj niv tie reakcii najrazli~no se manifestiraat. Vo osnova se javuva depresivna simptomatologija, potoa "fle{bek" sliki ili povtorno pojavuvawe na slikite od vojnata, zgolemena razdrazlivost, zgolemen odgovor na mali stimuli, simptomi na povlekuvawe, simptomi na gubewe volja. Za `al, kaj najgolem broj vojnici }e bide potreben podolgotraen psihijatrisko-psiholo{ki tretman {to ovaa dr`ava ne treba nikoga{ da go zaboravi. Taa }e treba da obrne pove}e vnimanie za nivnoto vra}awe vo normalniot tek na `ivotot. Nie ve}e imame lu|e koi baraat stru~na pomo{, zatoa {to psiholo{kite rani pobavno zaceluvaat od fizi~kite.

Realen e podatokot deka od po~etokot na vojnata na Psihijatriskata klinika se pojavile desetici pacienti koi{to se direktno povrzani so ovie vooru`eni konflikti, no ne e za zanemaruvawe ni odreden broj lu|e koi, iako ne se direktno na frontot, sepak ~uvstvuvaat odredeni traumatolo{ki simptomi.