Koaliciska uvertira DOGOVOR PROTIV MAKEDONIJA! Pi{uva: Qup~o PAN^EVSKI D ogovorot za novata Vlada e edna od komponentite na konsenzusot {to go postignaa makedon-skite partii i partiite od albanskiot blok. Izminative nekolku nedeli, na{i izvori tvrdat deka toj bil predmet na razgleduvawe i usoglasuvawe. Pod mototo "ova go pravime za spas na Makedonija", a pritoa bo`em voop{to ne im e va`na raspredelbata na ministerskite mesta, uspeaja da formiraat nova Vlada.Vladata e nova, no akterite se stari! Ovoj "sojuz za politi~ko edinstvo", za sre}a ili nesre}a za Makedonija, s# u{te e nedefiniran, ne mu e poznata celta i ne e jasno ka`ano {to vsu{nost treba da pravi. Nema strategija i ekonomska programa. Zasega ovaa neprirodna koalicija }e ima za cel da gi sprovede predvremenite parlamentarni izbori i da se obide da ja stabilizira dr`avata. Kuriozitet e toa {to za prv pat na ista masa }e treba da sedat najzakoravenite politi~ki rivali, koi Makedonija ja dovedoa do ova derexe. DOGOVOR Realno, motivot za Dogovor za nova Vlada e me|unarodnata zaednica koja i toa kako, ima zame{ano prsti vo celava ujdurma. Nejzinite emisari Robertson i Solana vo svoite politi~ki karieri zabele`aa u{te eden uspeh. [to dogovorija? Spored edna informacija koja e potvrdena neoficijalno i koja ja prenesoa zapadnite agencii, iako so golemi razliki vo stavovite bil postignat Dogovor na makedonskiot politi~ki blok so albanskite partii. Spored ovoj Dogovor isplanirano e bukvalno s#. Su{tinata na ovoj dokument e miren prekin na ognot koj nema da bide javno objaven. Vo prvata to~ka na dokumentot e definiran na~inot na koj bi trebalo da prestanat voenite dejstva me|u makedonskite bezbednosni organi i albanskite teroristi. Me|u drugoto se veli deka makedonskite bezbednosni sili gi zadr`uvaat poziciite vo momentot na prekinot na ognot i ne napreduvaat. Mo`ebi tokmu zatoa Armijata na Makedonija nekolku dena "stoi" na vlezot na kumanovskoto selo Slup~ane. Potoa }e startuva povlekuvaweto na takanare~enata ONA preku bezbednosen koridor kon Kosovo. Povlekuvaweto na t.n. ONA nema da trae pove}e od 48 ~asa i nema da & bide dozvoleno da vleze na Kosovo so oru`je, a KFOR nema da gi apsi pripadnicite na ovaa teroristi~ka organizacija. Po vakviot razvoj na nastanite, sleduva intenzivno prisustvo na me|unarodni organizacii vo dr`avava kako {to se OBSE, nabquduva~i na Evropskata unija, Me|unarodniot crven krst, UNHCR i drugi. Makedonskata policija, spored dokumentot, }e vleze na teritorijata koja bila cel na voenite dejstva isklu~ivo vo prisustvo na me|unarodnite nabquduva~i. Policiskite sili }e moraat da poka`at maksimalno vozdr`uvawe od prezemawe kakvi bilo aktivnosti pri vospostavuvaweto i odr`uvaweto na redot vo teritorijata. Sli~en e Dogovorot za odnesuvaweto i na makedonskite voeni sili. Tie vo reonot kade {to imalo voeni dejstva mo`at da vlezat vo celosna sorabotka so me|unarodnite nabquduva~i ne porano od deset dena po zapo~nuvaweto na povlekuvaweto na teroristite. Istite treba da poka`at maksimalno vozdr`uvawe pri vospostavuvaweto na redot vo reonot. Po seto ova, spored dogovorenoto, sleduvaat javni izjavi na lica od me|unarodnata zaednica za poddr{ka na "sojuzot" i za toa deka site politi~ki pra{awa pretstavuvaat predmet na intenziviran politi~ki dijalog. FAZI Ponatamu ~etirite vode~ki partii koi participiraat vo {irokata koalicija }e gi realiziraat dogovorenite otstapki vo tri fazi. Prvata faza e nare~ena momentalna i taa podrazbira otstapki vo odnos na obrazovanieto, pod itno donesuvawe Zakon za lokalna samouprava i otstapuvawe na tretiot kanal na Makedonskata nacionalna televizija za emituvawe programa na albanski jazik. Vtorata faza e voveduvawe programa za proporcionalna zastapenost na nacionalnostite vo dr`avnata administracija. Toa bi zna~elo donesuvawe zakon so koj makedonskite Albancite bi bile procentualno zastapeni vo administracijata, odnosno za niv bi bil otstapen del od mestata koi momentno gi popolnuvaat Makedonci. Zna~i, se ~eka odr`uvawe na prolongiraniot popis na naselenieto, se doa|a do posakuvaniot procent i vrz taa osnova se bara zastapenost vo site dr`avni institucii. Tretata faza za koja ne se navedeni rokovi, a za ~ija realizacija se neophodni odredeni preduslovi, e promena na Ustavot. Vakvata opcija ve}e ja navesti liderot na DPA, Arben Xaferi, vo intervjuto za germanskiot vesnik "Frankfurter rund{au". Vo nego politi~arot so dve lica veli: "Nu`no e da se ukine Preambulata na Ustavot, bidej}i vo nea se otslikuva `elbata na slovenskoto mnozinstvo da ima makedonska nacionalna dr`ava vo koja preostanatite nacionalni grupi kako Albancite samo }e se tretiraat kako malcinstva. Sega morame da re{ime dali sakame gra|ansko op{testvo ili multinacionalna dr`ava. Toa }e se napravi so davawe pogolemo zna~ewe na albanskiot jazik". Po obelodenuvaweto na sodr`inata od najva`nite klauzuli na famozniot dokument vo nekoi makedonski mediumi, pretstavnici na PDP ja potvrdija negovata verodostojnost. Makedonskiot politi~ki blok se distancira{e od obvinuvawata za Dogovorot. |
|