KOMENTAR

Makedonski pluralizam

POSNI ^ORBI ZA MRSNI VLADI

Pi{uva: Mi{ko TALESKI

  • Gligorov mo`ebi go tapkaa po ramoto, se raduva{e toga{ ~ovekot, ama vas po~naa ne da ve tapkaat, tuku po tilot da ve mavaat. ]e o}elavite za nekoe vreme. Makedonija ja napravivte kaubojska kr~ma. Ne se znae koj vo nea vleguva, a koj izleguva, koj pie, a koj pla}a
  • Koj e sega ko~nicata? ^ekame naredba od Brisel koga mo`eme da pukame, a koga ne? Odlu~uvame li sami vo voenite operacii ili seto zavisi od Solana i Robertson, kako iskusni vo taa rabota

Kerim za nadvore{ni, Qube za vnatre{ni, Ilinka za ministerka, Andov-pretsedatel, Zoran-vicepremier, Go{ev za nadvore{ni, Kerim-ambasador. Taka be{e celata izminata nedela. Se ma~ea, taktiziraa, bojkotiraa. Vistinskite lica se poka`uvaa mnogupati dosega, no kako ovoj pat nikoga{. Dodeka na{ite vojnici n# branea od naletot na demonite, na kandidatite za vlasta toa im be{e sporedna rabota. Deka foteljata za niv e najva`na poka`aa site prekusuruvawa i verbalni bitki me|u partiskite kuloari.

Na{ite sili, koi `ivotot go `rtvuvaa za Makedonija, za toa vreme jadea rasipani pa{teti i posni ~orbi za da im ostavat pove}e vo xebovite na na{ite izbranici. Ako ne bea ~orbite posni, nema{e da bidat vladite mrsni. Vo dene{nava situacija, re~isi s# se stavi pod znak pra{awe. Vo dr`avava pove}e nema praven sistem, nema vistinska demokratija, nema ~esnost, nema so`alivost za obi~niot.

Denes, deset godini po sozdavaweto na ovaa dr`ava, namesto toa imame razgradeni sudovi, demokratija od aziski tip, vulgarnost, politi~ko zastra{uvawe, samobendisanost. Vodi li nekoj smetka za lu|eto? Ne se mnogu, samo dva miliona, no dali nekomu mu teknuva za niv? Izviseni od sekogo, tie-lu|eto, koi ve}e ne se smetaat ni za lu|e, vo edni vakvi okolnosti krenale race od s#. I od lebot, i od demokratijata, i od pravdata. No, ne krenale race od dr`avata. U{te taa ostana.

Denovive pove}epati nekoi ja spomenaa re~enicata na Gligorov

"Makedonija e s# {to imame". Da, ako u{te taa ostana, vreme e na mnogumina da im se poka`e vratata, koja vodi nadvor od ovie prostori. Se falevme deka sme bile lideri vo Jugoisto~na Evropa, lideri za reformi vo regionot, lideri vo razvojot na me|uetni~kite odnosi. Ajde, pejte sega gospoda sovr{eni. Kakvi lideri sme denes, mesec maj 2001 godina? Zo{to sega ne se falite, koga Evropa ve smesti vo grupata na nedovetni? Potpi{avte prvi dogovori so EU, se slikavte site do eden so Havier Solana i Ana Lind.

KAUBOJSKA KR^MA

Gligorov mo`ebi go tapkaa po ramoto, se raduva{e toga{ ~ovekot, ama vas po~naa ne da ve tapkaat, tuku po tilot da ve mavaat. ]e o}elavite za nekoe vreme. Makedonija ja napravivte kaubojska kr~ma. Ne se znae koj vo nea vleguva, a koj izleguva, koj pie, a koj pla}a. Ne vi e vinoven tuka nitu Xaferi, nitu Evropa, nitu teroristite, nitu Solana. Vinovni ste site vie, koi znaete samo kabinetot da go branite, a ne i dr`avata. Se pravevte patrioti, peevte pesni za Ilinden, }e pravevte kongres vo Solun, a sega vi e strav da go napravite vo Tetovo. Koj }e vi rakopleska na slednite mitinzi za izbori? ]e gi digate li taka racete, kako {to gi digavte do pred nekoe vreme, koga znaevte samo ~etki da udirate i protivnikot da go gazite? Argumenti pove}e nemate. Nikoj od vas. Ni sega{ni, ni porane{ni. Nema {to pove}e da demantirate ili negirate. S# se gleda. Vo Skopje dojdoa najomrazenite me|u narodite od t.n. Evropa za da ve krojat i prekrojuvaat, vi postavuvaat ultimatumi, }e ve otfrlat ako ne gi poslu{ate. Ja izoravte Makedonija kako nekoj bik od polovina ton koga }e ora niva. Zar ne ~uvstvuvate deka pove}e nikoj ne ja smeta Makedonija kako Makedonija? Solana }e dojde i }e vi re~e "va{ata zemja" ili "narodot na Makedonija", Xaferi preku germanskite vesnici }e vi pora~a deka "Slavjanite mora da go promenat Ustavot ako ne sakaat pro{iruvawe na nasilstvoto", poznatata demokratka, Doris Pak, }e gi obvini albanskite ekstremisti za nasilstvata i NATO istovremeno {to ne reagiral, no zatoa pak nema da propu{ti da re~e deka "EU mora da izvr{i pritisok vrz Vladata vo Skopje da go promeni Ustavot". Qub~o, Branko i nivnite satelit~iwa (barem da bea od vselenata, }e imavme nekakvo fajde) mol~at i se branat, napa|aj}i gi preostanatite. Nikoj ni{to ne otstapil, nikoj za ni{to ne se soglasil, ne potpi{al, ne amnestiral, a dr`avata kurban si odi. Intelektualcite povikuvaat na razum, novinarite predupreduvaat, povikanite glodaat i ja rastrgnuvaat Makedonija kako mr{a. Dodeka se sredat rabotite }e ve`bame vladi, }e se potsmevnuvaat pod musta}i, }e n# ubeduvaat kolku golema rabota zavr{ile i deka ova {to go napravile e najoptimalnoto re{enie. Edno pra{awe ne smee da se propu{ti i zaboravi. [to dobiva, a {to gubi Makedonija so krizata koja ja snajde? Koaliciskata ~etvorka bezrezervno i neodlo`no treba da mu objasni na narodot. Ima li non-pejper za re{avawe na haosot? Kolku {to znaeme, toj sodr`i privremen prekin na ognot za teroristite da mo`at da se povle~at, a potoa proporcionalna zastapenost na Albancite vo dr`avnata administracija, kako preodna faza do promena na Ustavot.

Site povikani za ovoj dokument nemale aber za {to stanuva zbor, nitu pak prifatile. Ako toa ne to~no i takov dokument ne postoi, zo{to toga{ armiskite sili se nervirale {to ne mo`at da udrat vrz teroristi~kite bandi, poradi nemaweto naredba od General{tabot. Za toa vreme dodeka na{ite toleriraat, protivnicite se pregrupiraat i koncentriraat.

DIKTATURA ILI DEMOKRATIJA?

Bo`e, kolku sme humanitarni. I Majka Tereza da ni pozavidi. Stranskite voeni eksperti jasno uka`uvaat na faktite deka kolku im se dopu{ta na bandite i se odlo`uva operacijata na vladinite sili, toa samo im odi vo prilog na scenaristite za pro{iruvawe na frontot i vo drugite delovi kade e toa planirano. Razbirliv e potegot na nadle`nite organi da se izvle~at civilite za da ne stanat `rtvi vo konfliktot, no dokolku samite civili projavuvaat `elba da ostanat vo selata i dokolku tie {to izleguvaat ottamu velat deka nikoj ne gi tera so sila da ostanuvaat, tuku izbegale poradi nedostig od hrana, a ne poradi strav, jasno uka`uva deka problemot ne e pove}e problem.

Spored me|unarodnite standardi, ultimatum se postavuva edna{, a ne petpati. Po istekuvaweto na ultimatumot, s# e legalna cel za napad. Pregolemata nere{itelnost na organite na bezbednosta samo ja prodol`uva neizvesnosta i somnevaweto vo niv deka ne mo`at da se soo~at so pet-{est sela. No, samite velat deka dokolku imaat odvrzani race, situacijata bi ja re{ile za 48 ~asa. Ili pravat pauza za "Gold" - kapu~ino. Koj e sega ko~nicata? ^ekame naredba od Brisel koga mo`eme da pukame, a koga ne? Odlu~uvame li sami vo voenite operacii ili seto zavisi od Solana i Robertson, kako iskusni vo taa rabota. Ne e ~udno koga sekoj vtor den se tuka za da ni ja prodavaat politikata so dvojni ar{ini. Ni ja napravija vladata so ultimatum, preostanuva u{te i re{enijata da ni gi nametnat, za da ne se ma~ime okolu odlukite, ako ve}e i tie ne ni gi podgotvile. Taka, s# e polesno. Ako zgre{at Qub~o ili Branko, vinata }e ja prefrlat vrz Evropa, a ne vrz sebe. Novata {iroka koalicija nema vo nikoj slu~aj da gi re{i problemite. Taa samo }e go odlo`i nivnoto re{avawe. Mnogumina rekoa, dobro e {to pukna, barem edna{ }e se ras~istat ne{tata. Se ras~istija li? Se potro{ija parite za oru`je, izginaa nedol`ni lu|e za li~nite celi i interesi, ni{to drugo ne se postigna. Armijata gi tepa teroristite, pobeduva vo bitkite so niv, a vamu, vo instituciite, se donesuvaat re{enija koi samo }e gi zadovolat pobedenite, a ne i mnozinskoto naselenie. Ako tie gubat, toga{ treba da bidat kazneti, a ne nagradeni. Toa bi bilo isto kako i vo Vtorata svetska vojna, ako na porazenata Germanija & se dadat pridobivki, koi bi ja napravile pobednik. Toa sega go pravime nie. Velepredavnici imalo mnogu. Ne mo`eme da gi prepoznaeme ili nema {to pove}e da se napravi. Mu se molam na Gospoda da ni se vrati diktaturata vo porane{na Jugoslavija, za{to vo nea imalo pogolema pravda, otkolku vo demokratrijava. Ako dene{nive lideri ti bile demokrati i dr`avnici, Tito za niv bil Gospod. Podobra e takva diktatura, otkolku vakva demokratija.