EDNA DOBRA MAKEDONIJA ZA DOBRO NA MAKEDONCITE

Sekako deka ima{e raznovidni politi~ki struewa kon krajot i neposredno po osloboduvaweto so iznesuvawa na stojali{ta i ocenki vo koi se osporuva demokratskiot karakter na vlasta, deka taa e vremena i preodna, za{to Makedonija ne e samostojna dr`ava, otpori so motiv - odime na Solun, a ne na Sremskiot front, nezadovolstvo od snabduvaweto so prehranbeni i drugi produkti na naselenieto (kako na primer vo Bitola i drugi mesta), kriti~ko odnesuvawe kon dr`avniot aparat, koj navistina vo osnova be{e nedostatno iskusen, obrazovan i opiten. Me|utoa, takvite sprotivni otpori ne bea od golem razmer i ne pretstavuvaa mo}en faktor da go sru{at politi~koto edinstvo na novata makedonska federalna dr`ava {to se grade{e vo ramkite na jugoslovenskata federacija.

Interesni se i neobi~ni francuskite ocenki okolu definiraweto na poimot Makedonija i za Makedoncite, a posebno vo vrska so sozdavaweto na dr`avnosta i samostojnosta na makedonskiot narod vo ramkite na jugoslovenskata federacija i za drugite delovi od teritoriite na makedonskiot nacionalen organizam {to se nao|aat pod bugarska i gr~ka vlast vo tekot, pri krajot i neposredno po Vtorata svetska vojna. "Postojat razni Makedonii, jugoslovenska, bugarska i gr~ka... i pokraj toa postoi edna dobra Makedonija i postoi dobro za Makedoncite. Srceto i centarot na ovaa zemja se nao|aat vo eden region {to e poznat pod imeto "Ju`na Srbija" vo periodot na poslednive 20 godini. Principot za sozdavawe na edna slobodna Makedonija e proklamiran od mar{al Tito na istoriskoto Zasedanie na Komitetot za osloboduvawe na Jugoslavija vo Jajce. Odlukata za obnova na Jugoslavija za federativen oblik e izglasan ednoglasno na 2 avgust (1944 godina - n.b.). Pretstavnicite na makedonskiot narod se sobraa so cel da gi postavat osnovite na nivnata dr`ava i da ja izrazat nivnata makedonska volja i soglasnost za soedinuvawe vo jugoslovenskata federacija".

Po osloboduvaweto na Makedonija vo esenta 1944 godina vo nea dejstvuva {iroka mre`a od narodnoosloboditelni odbori, ~ij{to najvisok centralen organ be{e ASNOM. Politi~kata baza na ovaa vlast ja so~inuva{e adekvatna teritorijalno-organizaciona rasprostraneta mre`a na masovni organizacii (Narodnoosloboditelniot front, podocna Naroden front, Narodnata mladina na Makedonija, Antifa{isti~kiot front na `enite, Edinstveniot sindikat na Makedonija i drugi).

Za dlabo~inata na izvr{enite promeni na vlasta vo Makedonija ni{to tolku ubedlivo ne govori kako slednata fakti~ka realnost. Imeno, kon krajot na 1944 godina na po~vata na Makedonija ne postoeja nikakvi drugi organizirani sili {to bi mo`ele da bidat konkurentni na narodnata vlast i na nejzinoto jadro - KP na Makedonija, koja prodre vo site pori na novosozdadeniot sistem.

Vo ramkite na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe bea suzbivani i onevozmo`uvani avtonomisti~kite tendencii {to se sprotivstavuvaa na re{enijata na AVNOJ, a osobeno na ASNOM. Makedonskiot narod, so {irokiot razvoj na narodnoosloboditelnata borba, osobeno od 1943 godina koga razvi golemi `ari{ta vo Zapadna Makedonija, a podocna - zimata i proletta 1944 godina se prenesoa i na teritorijata na Isto~na Makedonija, preku pravoto na samoopredeluvawe, se izjasni za zaedni~ki `ivot vo demokratska Federativna Jugoslavija. Makedonskite delegati ne uspeaja da u~estvuvaat na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, koga se grade{e novata jugoslovenska federacija, poradi oddale~enosta na Bosanska Kraina.

Me|utoa, od telegramata na Svetozar Vukmanovi}-Tempo jasno se gleda deka delegati od Makedonija za Vtoroto zasedanie na AVNOJ bile izbrani i toa: Dimitar Vlahov - vo svojstvo na potpretsedatel na AVNOJ, i kako ~lenovi Mihajlo Apostolski i Metodija Andonov-^ento, dodeka Vlado Poptomov vo dekemvri 1944 godina se otka`a od ~lenstvoto vo revolucionernata Skup{tina na Jugoslavija.

Koncentracijata na politi~kite sili okolu programata i politikata na KP na Makedonija se ostvaruva{e preku narodniot front na Makedonija. Okolu Narodniot front bea sobrani site sili {to ja poddr`uvaa programata na Komunisti~kata partija na Makedonija i nejzinata vode~ka uloga vo Narodniot front.

Novata vlast, izgradena vo Narodnoosloboditelnata borba, se zacvrstuva{e i doizgraduva{e niz pro~ituvawe na personalniot sostav za {to posebna zasluga imaa izborite za narodni odbori i izedna~uvaweto na nivnite organizacioni strukturi. Va`na uloga vo toj pravec posebno imaa izborite za narodni odbori, koi vo Makedonija bea odr`ani vo mart 1945 godina so prethodna odluka na Prezidiumot na ASNOM od 22 fevruari 1945 godina. Na ovie izbori za narodnoosloboditelnite odbori procentot na glasa~ite na listata se dvi`e{e od 95 otsto pa nagore, a na mnogu mesta i 100 otsto.

Nezavisno od toa, makedonskata dr`ava e konstituirana na Zasedanieto na AVNOJ, a posebno na ASNOM i makedonskiot narod ne samo {to dobrovolno se priklu~i kon jugoslovenskata federacija, tuku kako {to se istaknuva vo francuskata dokumentacija od krajot na 1944 godina, toj streme` za obedinuvawe kon jugoslovenskata federacija e prisuten i kaj makedonskiot narod od drugite delovi na Makedonija.

"Makedonskata dr`ava e konstituirana od Tito, so glaven grad Skopje (grad smesten vo region {to go baraat Srbite...) bugarskiot narod e sviknat od negovite rakovoditeli da ja prifati integracijata na Makedonija vo jugoslovenskata federacija. Od svoja strana Petre Piruze - makedonski minister za pravda pri posetata naSofija izjavi deka jugoslovenskata konfederacija podrazbira podocne`no vklu~uvawe na Bugarija i drugite balkanski dr`avi. Toa }e im ovozmo`i na Rusite da go integriraat celiot Balkan vo eden politi~ki sistem pot~inet na Tito. Vakvata proekcija za sozdavawe na ju`noslovenska federacija i vklu~uvaweto na Makedonija vo nea, spored francuskata dokumentacija, se potpira{e na prijatelstvoto so SSSR i na bratskata sorabotka so drugite demokratski narodni republiki... Obedinuvaweto na Makedonija i Makedoncite od pirinskiot region kon Republika Makedonija, jugoslovenskite rakovoditeli go pokrenuvaa vo prv plan preku transformacijata na pirinskiot region vo eden avtonomen region vo pogled na negovoto priklu~uvawe kon Jugoslavija. Balkanskata komunisti~ka federacija gleda{e isto taka re{enie na site balkanski pra{awa, {to podrazbira i makedonskoto pra{awe, vo sozdavawe na edna demokratska federacija sposobna da ja brani slobodata i nezavisnosta na site balkanski narodi".

Ustavnata stabilizacija na sistemot e izvedena so donesuvawe na Ustavot na NR Makedonija od 1946 godina vrz osnova na Ustavot na FNR Jugoslavija. Postojniot sistem na vlasta vo Makedonija se zasnova, kako i drugite narodni republiki vo Jugoslavija voop{to, vrz principot na edinstvoto na vlasta na demokratski centralizam. Vo sistemot na vlasta dobivale naglaseno mesto izvr{nite organi na vlasta. Ustavot predviduval vladite na narodnite republiki da imaat duri i zakonodavna dejnost po pat na t.n. uredbi so zakonska sila. Koristej}i go ova ovlastuvawe, vladata na NR Makedonija, osobeno vo sferata na stopanstvoto, finansiite, grade`ni{tvoto, trgovijata i drugo, donesuva uredbi so zakonska sila, koi Narodnata skup{tina mora dopolnitelno da gi ratifikuva. So toa se dobiva vo brzina i efikasnost, no od druga strana doveduva do koncentracija na vlasta vo racete na izvr{nite, odnosno izvr{no-politi~kite organi. Narodnata skup{tina, spored Ustavot, e najvisok organ na vlasta, no vo su{tina vlasta im pripa|a na Vladata i Izvr{nite odbori na narodnite odbori, koi samo formalno gi iznesuvaat problemite za re{avawe pred plenarnite sednici na pretstavni~kite tela. Zakonodavnata inicijativa mu pripa|a na izvr{noto telo - Vladata, dodeka Narodnata sku{tina e svedena na ustanova za nivno ednoglasno i aklamativno prifa}awe. Narodnata skup{tina se svikuva dvapati godi{no na redovni zasedanija. Sledstveno, taa ne be{e rabotno telo. Vo Narodnata skup{tina, iako toa be{e ustavno regulirano, nema{e interpelacija od pratenicite. Partijata be{e re{ava~ki faktor na novosozdadeniot sistem: taa gi dr`e{e pod svoja komanda site pozicii vo vlasta, stopanstvoto, vojskata, silite na bezbednosta i drugo, potpiraj}i se vrz Narodniot front i negovite kolektivni ~lenovi (Sindikatot, AF@ i Mladinata kako transmisiski mehanizmi). Do napadot na Informbiroto ne bea odr`ani plenarni sednici na CK na KPJ, taka {to celata vlast pripa|a{e na Politbiroto na CK na KPJ, koe go svikuva{e Josip Broz Tito, generalen sekretar na Partijata. Od Makedonija, za `al, od nepoznati i neopravdani pri~ini, nema{e nieden pretstavnik vo Politbiroto na CK na KPJ, osven {to sekretarot na CK na KPM, Lazar Koli{evski, be{e povikuvan samo na onie sednici na koi bea ragleduvani pra{awa svrzani za Makedonija ili vo slu~aite koga treba{e da se prenesat nekoi direktivi za Makedonija. Najgolemata vlast be{e koncentrirana vo ova telo, koe "de fakto" be{e nervniot centar, mozok i naredbodaven punkt za site organi i organizacii vo zemjata. Svojata volja i politika ja sproveduva{e preku: Organizacisko-instruktorskoto oddelenie, Kadrovskoto oddelenie, Agitpropagandnoto oddelenie, kako i preku sovetodavni interni partiski komisii za oddelni granki na rabotata za narodna vlast, Sindikat, resorot za nadvore{ni raboti, za prosveta i {kolstvo itn. Takva struktura imaa i republi~kite centralni komiteti, vklu~uvaj}i go i makedonskiot Centralen komitet. Vo ramkite na ovie komisii dejstvuva{e Ekonomska komisija.