|
ISTORIJA Za negiraweto na makedonskiot nacionalen identitet vo pe~atenite mediumi OTPOROT PROTIV TU\ITE VLIJANIJA ]E POTRAE Pi{uva: Prof. d-r Risto KIRJAZOVSKI
P osledno vreme vo pe~atenite mediumi ("Makedonsko sonce", "Utrinski vesnik", "Nova Makedonija", "Dnevnik", "Start" i dr.) i vo nekoi istoriografski izdanija se izneseni razli~ni i sprotivstaveni gledi{ta i ocenki za razni nastani od pobliskoto istorisko minato na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Vo nekoi od napisite se negira makedonskiot nacionalen identitet na Makedoncite i makedonskata nacionalna istorija i kultura, se osporuva nacionalniot karakter na osloboditelnite borbi na Makedoncite, egejskiot del na Makedonija se pretstavuva kako geografski poim, odnosno se poistovetuva so drugite oblasti na Grcija (Epir, Tesalija, Peloponez i dr.), grubo se klevetat, diskreditiraat i napa|aat potvrdeni dejci i borci na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, grubo se falsifikuvaat nastanite i pri~inite za pojavata i celite na t.n. komitsko dvi`ewe za vreme na Vtorata svetska vojna, makedonskite nacionalni organizacii SNOF, NOF i drugi se pretstavuvaat kako servilni, deka im robuvaa na KPG i na KPJ, borcite i aktivistite na NOF se karakteriziraat kako banditi, pqa~ka{i i sl.; makedonskata istoriografija se okvalifikuva kako servilna, ideologizirana, dirigirana, vo slu`ba na Belgrad. Na ovaa kampawa & se pridru`ija, kako eden vid logisti~ka poddr{ka, najfanatiziranite negatori na makedonskiot nacionalen identitet i falsifikatori na makedonskata nacionalna istorija od sosedna Bugarija. Pogornite stavovi se pod silno vlijanie na istoriografskata laboratorija i propagandni kujni na sosednite zemji. Mnogubrojni i slo`eni se problemite i temite {to se pokrenuvaat za ~ija po{iroka elaboracija e potrebno pove}e vreme i prostor, poradi {to }e se zadr`ime na nekoi od niv.Okolu karakterot i celite na t.n. komitsko dvi`ewe, stavovite i ocenkite na avtorite na napisite se dijametralno sprotivni. Spored edni, komitskoto dvi`ewe pretstavuva "avtenti~en prv otpor protiv grcizmot", deka "komitite bea sinovi i vnuci na Ilindencite", a spored drugi komitskoto dvi`ewe be{e zlostorni~ko, site negovi pripadnici bea zlostornici, {to "imalo za cel da okupira gr~ka teritorija so pomo{ na Hitler, od bugarskata armija, duri do Larisa". KOMITSKOTO DVI@EWE Dvete tvrdewa vo nikoj slu~aj ne odgovaraat na istoriskata vistina. Ako se prifati prvoto tvrdewe deka "komitite bea sinovi i vnuci na Ilindencite", toga{ }e treba da ja prifatime bugarskata teza za "bugarski karakter na Ilindenskoto vostanie". I vtoroto tvrdewe deka site komiti bea zlostornici, ne e to~na, bidej}i ogromniot del od istite aktivno se vklu~i vo antifa{isti~koto i osloboditelnoto dvi`ewe na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. ]e se obideme, vo ramkite na raspolo`iviot prostor, da go argumentirame ova na{e gledi{te. Komitskoto dvi`ewe e posledica na gr~kata antimakedonska politika i praktika, odnosno na ugnetuvaweto na Makedoncite od gr~kata vlast, na protivstavenite interesi na Grcija i Bugarija za Makedonija, na igrite i mahinaciite na Oskata da manipulira i da gi koristi ugnetenite malcinstva za svoi celi. Komitskoto dvi`ewe se pojavi vo mart 1943 godina, prvo vo Kostursko i podocna vo drugi podra~ja na egejskiot del na Makedonija. Na negovata pojava mu prethodea nastani {to ja predizvikaa negovata pojava. Opredelbata na stranata na Tretiot Rajh Bugarija se obide da ja iskoristi za ostvaruvawe na svoite aspiracii vrz Vardarska i Egejska Makedonija, nadevaj}i se na vetuvawata na Hitler od 27 mart 1943 godina. Za postignuvawe na taa cel Bugarija prezede diplomatski i drugi merki. Vedna{ po okupacijata na egejskiot del na Makedonija, isprati brojni emisari so zada~a da formiraat razni mesni komiteti koi propagiraa me|u Makedoncite da se deklariraat pred okupatorskite vlasti kako Bugari po nacionalnost, formiraa razni institucii kako {to se: Pretstavni{tvo na bugarskata vlada so sedi{te vo Solun, Slu`ba za vrski pri germanskata voena komanda Egej vo Solun, Bugarski klub vo Solun, oficeri preveduva~i vo teritorijalnite germansko-italijanski komandi i drugo so zada~a da sozdadat uslovi za priklu~uvawe na toj del na Makedonija kon Bugarija. Na takvata politika i akcija na Bugarija, ostro reagiraa Grcite. Vo Atina i vo egejskiot del na Makedonija se formiraa i razni gr~ki institucii, politi~ki organizacii i voeni formacii so zada~a da & se sprotivstavat na bugarskata i drugite akcii i propagandi, odnosno da se so~uva gr~kata vlast vrz egejskiot del na Makedonija. Vo Atina kvislin{kata vlada formira specijalna dr`avna komisija sostavena od poznati univerzitetski profesori i politi~ari, a vo egejskiot del na Makedonija gi formiraa organizaciite IVE (Za{tita na severna Grcija, EEE (Gr~ki nacionalen sojuz), PAO (Segr~ka osloboditelna organizacija), EKA (Gr~ka socijalna odbrana, bezbednost) i dr. Me|u navedenite i drugi bugarski i gr~ki politi~ki i voeni organizacii se razvi ostra borba i presmetki pri {to nastradaa mnogu Makedonci. Blagodarenie na poznatata deviza na KPG: "S# i so sekogo za nacionalno osloboduvawe na Grcija", golem broj oficeri na nacionalisti~kata organizacija EKA, po zada~a, se vklu~ija vo partizanskite edinici na ELAS na koi im bea dovereni komandni pozicii. Pokraj toa, gr~kata kvislin{ka vlast, vo egejskiot del na Makedonija, tolerirana od okupatorite, aktivno se vklu~i vo terorot vrz Makedoncite. Gi klevete{e Makedoncite za ilegalna komunisti~ka antiokupatorska dejnost od {to mnogu Makedonci nastradaa (zatvoreni, maltretirani, strelani itn.). Go organiziraa, go pottiknuvaa gr~kiot element da gi terorizira Makedoncite, da im gi uni{tuvaat posevite, se~at {umite i dr. PRINCIPAT NA VLASITE Vo vtorata polovina na 1942 godina vo Jugozapadna Makedonija pod scenario na Italijancite se pojavi vla{koto dvi`ewe nare~eno Principat na Vlasite, so vooru`en del nare~en Legiona na Vlasite. Principatot proglasi sozdavawe na vla{ka dr`ava vo ~ij sostav }e vleze{e i Kostursko. Isto taka, pak po scenario na Italijancite, grupa gra|ani od gradot Kostur, od albanska nacionalnost, ispratija memorandum do Musolini vo koj baraa priklu~uvawe na Kosturska okolija kon "Golema Albanija". Seto ova ja ote`nuva{e polo`bata na Makedoncite. Na krajot na 1942 godina i po~etokot na 1943 godina vo Kostursko se pojavija prvite partizanski grupi i odredi koi, rakovodeni prete`no od oficerite na EKA Baskakis, Zisis, Kircidakis, Efremidis, Kolaras i drugi, prezedoa teroristi~ki akcii protiv istaknati Makedonci, Ilindenci i nivni potomci. ^lenot na PB na CK na KPG i ~len na GV na ELAS, Andreas Ximas, pri eden sostanok na stare{inite na ELAS od jugozapadniot del na Makedonija vo maj 1943 godina, me|u drugoto go re~e i slednovo: "...toa zna~i deka vo prviot period vo Kostursko se pojavuvaat nacionalisti~ki grupi koi primenuvaat neprijatelska politika kon Slovenomakedoncite i poradi toa Slovenomakedoncite se neprijatelski raspolo`eni kon gr~kite andarti (partizani, b.m.), bidej}i takvite grupi se {ovinisti~ki i gi progonuvaat. Koga nie so niv gi izmirivme na{ite smetki, zajaknavme i se pojavivme kako EAM, ELAS i KPG, ne postoe{e nikakva pre~ka Slovenomakedoncite da dojdat so nas..." Makedoncite bea dovedeni vo situacija svojot `ivot i ~est da gi branat i so oru`je. Toa kulminira{e na ~etvrti mart 1943 godina, na denot na proglasuvaweto na senarodno vostanie vo Kostursko. Govornicite na mitingot ni{to ne rekoa za mestoto i sudbinata na Makedoncite vo borbata. Seto toa go iskoristija Italijancite, bugarskite agenti da go pretstavat vostanieto kako gr~ki nacionalisti~ki bunt naso~en edinstveno protiv Makedoncite. Pod takvi uslovi na petti mart 1943 godina, naredniot den od proglasuvaweto na vostanieto, vo Kostur e formirana politi~kata organizacija "Bugaro-makedonski komitet pri oskata", so vooru`en del pod imeto "Bugarska milicija". Vo memorandumot na rakovodstvoto na taa organizacija, isprateno do bugarskata vlada i do italijanskite vlasti, se definirani celite na istata, a toa se: za{tita na "bugarskoto" naselenie od gr~kite andarti, prezemawe na policiskata vlast vo gradot i okolijata od strana na "bugarskata milicija" i prisoedinuvawe na kosturska okolija kon Bugarija. Vo maj i vo avgust 1943 godina delegacija na CK na taa organizacija ja poseti Sofija kade be{e primena od pretsedatelot na bugarskata vlada, B. Filoa i drugi bugarski vladini funkcioneri. Delegacijata pobara pomo{ za za{tita od gr~kite andarti i glavni prisoedinuvawe na Kostur kon Bugarija. Vedna{ po osnovaweto na organizacijata, se pristapi kon regrutirawe i vooru`uvawe na makedonskoto naselenie pri {to be{e upotrebena propaganda, pritisok, prinudna mobilizacija i dr. Od mart do juli 1943 godina se formirani 18 selski komitski ~eti. Po pra{aweto na brojot na vooru`enite komiti avtorite na napisite pravat u{te edna mnogu krupna "gre{ka". Nekriti~ki i bezrezervno go prifa}aat tendenciozniot podatok {to go plasiraat nekoi bugarski istori~ari deka vo Kostursko, navodno, imalo 54 vooru`eni (komitski) sela so 9.850 vooru`eni Makedonci (komiti) {to ne odgovara na vistinata. Plasiraniot bugarski podatok ima za cel da "doka`e" deka site Makedonci od Kostursko se opredelija za bugarskata kauza, {to pretstavuva gruba kleveta i istoriski falsifikat. Podatocite za brojot na vooru`enite Makedonci se kontradiktorni i tendenciozni. Grcite so cel da go opravdaat antimakedonskiot pohod {to go promenija so vojnata, Bugarite da go "doka`at" "bugarskiot" sostav na naselenieto od Kostursko, brojot go dimenzioniraat. Taka, spored gr~ki izvori, toj iznesuva od 1.500-5.000, a spored bugarski od 1.600 do 3.000. Spored na{i izvori i analizi, toj iznesuva okolu 1.800 vo prvite denovi na vooru`uvaweto. (Prodol`uva) |
|