FORUM

ZA PRVI MAJ, ZA ERARE HUMANUM EST I ZA DRUGI PRA[AWA I ODGOVORI

Daniel Melvil

Vo minatite vekovi, osobeno od momentot koga isto~norimskiot car Konstantin Veliki, po poteklo od toga{ makedonskiot grad Ni{, ja oficijaliziral hristijanskata crkva, taa, za da si go zgolemi brojot na novopokrstenite hristijani, prodol`ila pozasileno da gi nakalemuva me|u svoite starite paganski praznici. Velik-den, ili Veligden e verojatno, makar delumno inspiriran od drevniot praznik na proletta, {to Makdoncite go slavele od radost zaradi voskresnuvaweto na prirodata po dolgiot zimski son. Prvi maj, iako nakalemen na tragi~ni slu~ki od rabotni~koto dvi`ewe vo SAD, {to toga{ ne bea silni i bogati kako denes, materijalistite se trudea da go presadat na toa dvi`ewe i taka imame eden praznik na proletta {to preku veligdenskoto voskresnuvawe dojde do obid vo Makedonija da zamesti verski praznici ta, edno vreme, toga{nite partijci se posetuvaa edni drugi za da si go ~estitaat Praznikot na trudot, ama bez crveni jajca, ni molitvi i drugi crkovni rituali.

Denovive, tragi~no, proletta ne se slavi vo Makedonija so voskresnuvawe, tuku so umirawe. Se redat mrtove~ki kov~ezi i dodeka edni pla~at za svoite izgubeni ~eda, drugi se razbesnuvaat i baraat da se menuva Ustavot, taka {to site prava dadeni na malcinstvata so me|unarodnite standardi, da im se zemat i, osven toa, Preambulata da se smeni vo taa smisla {to vo nea }e nema nitu zbor "malcinstvo", nitu }e se spomenuvaat nekakvi malcinstva po nivnite etni~ki imiwa, tuku }e se pi{e samo deka Makedonija e dr`ava na makedonskata nacija i na site nejzini dr`avjani.

Te`ok e vojni~kiot zanaet, lu|eto go u~at na primerot od svoite mrtvi i raneti drugari, i na svoite gre{ki. Erare humanum es, ova e vaka napi{ano za onie koi ne u~ele latinski, bez latinskiot pravopis, za polesno ~itawe. Erare humanum est, {to na makedonski vo po{irok prevod zna~i: Sekoj ~ovek gre{i, mo`e da zgre{i. Takvi gre{ki i stapici im se slu~uvale i na vojnicite na Aleksandar Makedonski, i na armiite na carot Samuil, a i podocna niz vekovite. Imalo i solzi, i ~krtawe so zabi, idele ili idat crni oblaci de od Istok, de od Zapad, ama lu|eto go ispekuvale vojni~kiot zanaet i makedonskiot Feniks se ra|al pak vo sopstvenata pepel. U~ele lu|eto na svoite gre{ki oti: sekoj mo`e da zgre{i. No, ima i takvi koi n# u~at, kako vo latinskata sentencija: Margaritas ante porkos - Biseri pred sviwi t.e. ako im se frlat na prasiwata biseri, zna~i umni soveti i misli, tie }e si pomislat deka biserite se carevka i }e gi izedat so {to ni{to nema da nau~at. Ete, ima na{inci koi zaboravaat deka Amicicija vitam ornet - Prijatelstvoto `ivotot go krasi, ta namesto prijatelstvo, sloga, se fatile za gu{a kako krvni neprijateli vo vreme koga slogata i prijatelstvoto im se najpotrebni na site, koga od taa sloga zavisi op{tiot interes. A, ima i drugi vo {areniot buket so razli~ni aromi, prijatni i neprijatni: onie koi ne sakaat da znaat deka Labor omnia vincit - Rabotata pobeduva s#, ta ~ekaat drugi na ~inija da im donesat sloboda, mir, prosperitet. Te{ko i gorko na invdividua ili na nacija, koja se nadeva na tu|a pomo{ i ne veruva vo sopstvenite sili i mo`nosti! Pred nekolku godini, eden doktor po medicina, po poteklo Ukrainec, mu re~e na avtorot na ovie redovi: na ovoj svet treba ~ovek ili dr`ava da vlevaat strav, za da bidat ostaveni na mira. So drugi zborovi, Rimjanite, koi osven dekadencijata, orgiite, imale nasobrano i golema mudrost po Balkanot, po Azija, po Afrika, }e re~ele: Si vis pacem, para belum - Ako saka{ mir, podgotvuvaj se za vojna.

Mnogu Makedonki i Makedonci vo tatkovinata ili majkovinata, i vo stranstvo, ponekoga{ si delat od lebot, od svoite skromni plati, oti site ne se bogati, za tro{oci okolu pi{uvawe pisma, protesti do me|unarodni organi, do masmediumi, zaradi nepravdi {to & se vr{at na Makedonija na eden ili na drug na~in. Sudbinata na tie ~esto pati neve{ti, polupismeni pisma frekventno e ista - ironi~na nasmevka od prima~ot i gestot za frlawe vo ko{nicata za otpadoci. Ako saka{ mir, podgotvuvaj se za vojna. Frlenite pari mo`at mnogu peofikasno da pomognat, ako se upotrebat vo tatkovinata, za tatkovinata. Makedonki i Makedonci od dedovinata.

Ama treba da se veruva vo makedonskiot Feniks koj se ra|a, voskresnuva vo sopstvenata pepel. Od mnogu isku{enija Makedoncite izleguvale s# posilni. Za sekoj {raf, se najduva vidra, odvrtka (ili zavrtka-{trafciger), za sekoj problem se najduva re{enie, za sekoja klu~alka - kalauz. Edna definicija veli deka pesimistot bil dobro informiran optimist. Zarem ne mo`e da se re~e deka optimistot e dobro informiran pesismist? Se veli deka grobi{tata se polni so lu|e, koi bile pesimisti ili optimisti. Da, ama grobi{tata se polni i so lisici! Oti: Itra lisica-srede stapica, veli narodot makedonski, koj ne e po mudrost ponizok od Rimjanite. Istiot toj makedonski narod veli i: Ako ne saka{ mir, eve ti sator!

Vo ova vreme, koga se ~ini deka pak te{ki crni oblaci se probesile na makedonskoto nebo i go skrile Sonceto (so {esnaesette zraci), koga izgleda deka u{te edna{ patot svr{uva vo }orsokak, ne e lo{o da se potseti na site istoriski lavirinti od koi ~ovekot izlegol, go na{ol izlezot. Zatoa, so proletta, so utre{noto sonce, glavata gore i samo napred! Poznato e deka sekoga{ Makedonecot kolku mu bilo pote{ko, tolku bil posilen.