BELEG NA MAKEDONSKIOT NACIONALEN KONTINUITET

Oddelot za retki i starope~ateni knigi postoi od samoto formirawe na bibliotekata, 1969/70 godina, koga spored odredeni zakonski regulativi i kriteriumi se opredeluvaat grani~nite godini za da mo`e edna kniga da bide kvalifikuvana ili imenuvana kako retka i starope~atena kniga. Vo po~etokot, grani~nata godina za Makedonija, zboruvam za etni~ka Makedonija, bila 1918 godina. Me|utoa, poradi odredeni problemi taa se pomestuva na 1946 godina. Toa ne e slu~aj kaj drugite zemji koi imaat poinakov kriterium za opredeluvawe na ovaa starosna granica. Na primer vo Romanija grani~nata godina e 1830, vo Slovenija 1847, vo Hrvatska 1860, vo Turcija 1861, vo Grcija 1863, vo Srbija 1867, vo Bugarija 1878, vo Bosna i Hercegovina do 1880, a vo drugite evropski zemji do 1800 godina. Mo`eme da konstatirame deka grani~nata godina za starope~ateni knigi kaj nas e mnogu pomestena, {to e usloveno od kulturnata, op{testvenata i politi~kata atmosfera koja vladeela vo na{ata zemja, veli Violeta Martinovska.

Narodnata i univerzitetska biblioteka "Sveti Kliment Ohridski" poseduva primeroci od takanare~eni inkunabuli - prvope~ateni knigi do 1500 godina.

"Vrednosta na eden pergament od 13 vek e neprocenliva i se zgolemuva sekojdnevno", Violeta Martinovska, medijavist

Nie imame primerok od Cetinskiot oktoih koj{to e pe~aten vo 1454 godina, a va`en e i ^asoslovecot od 1566 godina, pe~aten vo Venecija od poznatiot pe~atar Jakov od Kamena Reka, koj vo predgovorot go spomenuva svoeto ime, dodava Martinovska.

Zna~i, stanuva zbor za eden oddel vo koj{to ima navistina retki i reprezentativni izdanija, ne samo knigi, tuku i periodika (vesnici i spisanija) od mnogu staro vreme, koi{to se edinstveni vo Makedonija i se ~uvaat vo trezorite na Narodnata i univerzitetska biblioteka, za{titeni so odredeni uslovi - temperatura i vla`nost.

Zna~ajno za ovoj oddel e {to vo nego postojat primeroci od neprocenliva vrednost poradi na~inot na praveweto na koricata na knigata. Tie ~estopati bile praveni od metal i obi~no, bidej}i se toa bogoslu`beni knigi, na koricata se nao|aat simboli od liturgijata ili od religiozniot `ivot, istaknuva Martinovska.

Vtoriot oddel ja so~inuva rakopisnata staroslovenska zbirka. Stanuva zbor za rakopisi koi bile pi{uvani vo dale~nite vekovi, vo original so perce, direktno na pergament ili na ko`a, vo zavisnost od razvojot na pismoto, {to ja potencira nivnata neprocenliva vrednost.

Starope~ateni knigi od 18 i 19 vek.

Za da se pronajdat ovie rakopisi se odi na terenski istra`uvawa na teritorijata na Makedonija, vo crkvite i manastirite kade {to vo tamo{nite postoe~ki manastirski biblioteki se bara i istra`uva. ^estopati vo manastirskite oltari se nao|aat site tie zafrleni knigi i rakopisi od neprocenliva vrednost koi poradi nepoznavaweto ili neukosta na lu|eto se slu~uvalo da bidat frleni kako nepotrebni knigi i hartii. Vrednosta na eden pergament od 13 vek ne mo`e da se odredi, taa e neprocenliva, bidej}i taa se zgolemuva sekoj den so zgolemuvaweto na negovata starost. Najstariot rakopis koj se ~uva vo trezorite na NUB se vika "Posen triod" i e od 13 vek. Toa e eden mnogu va`en pergament. Stanuva zbor za tolkuvawe na stariot zavet i navistina mo`eme da se pofalime pred svetot so negovata starost, veli Martinovska.

Pra{aweto za identifikacijata na soodvetniot rakopis e edna kompleksna rabota. Paleografijata e filolo{ko-istoriska nauka koja gi prou~uva i datira starite rakopisi i pergamenti. Odedna{ nau~nikot se nao|a pred eden golem predizvik koga od nekade lu|eto nosat rakopisi, obi~no iskinati listovi, i toj treba da utvrdi za {to stanuva zbor.

Kako medijavist najprvin treba da go utvrdam potekloto na rakopisot, od koj vek e. Toa se pravi preku odredeni nau~ni kriteriumi i pokazateli. Gledam dali ima vodeni znaci, {to e edna od specifikite na starite rakopisi, bidej}i sekoj oddelen vek ima svoi vodeni znaci. Na primer, 13 vek se karakterizira so poednostavni floralni elementi, 14 vek isto taka ima svoi odredeni obele`ja i sli~no. Zna~i, se ispi{uva ili iscrtuva toj voden znak i spored postoe~kite albumi na vodenite znaci se identifikuva vekot. Ponatamu se odi na u{te pogolemo doprecizirawe, odnosno se utvrduva dali stanuva zbor za prvata ili vtorata polovina na vekot. Ponekoga{ se odreduvaat i deceniite, me|utoa toa e mnogu pote{ko utvrdlivo taka {to deleweto na vekovi e najto~nata podelba na rakopisite, objasnuva Martinovska.

Taa dodava deka va`en element za identifikacija e i vidot na materijalot na koj se pi{uva - dali e pergament ili nekoj drug materijal, kako i pismoto na koe e napi{an rakopisot, za koja redakcija od staroslovenskiot jazik stanuva zbor (bugarska, makedonska, srpska) {to se utvrduva spored paleografskite osobenosti, spored vokalizacijata na erovite.

Osnovna karakteristika na rakopisite od makedonskata redakcija e upotrebata na jusovite. Toa se grafi~ki znaci za ozna~uvawe na nosovkite i vokalizacijata na erovite vo stilna pozicija, veli Martinovska.

Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor za knigi, odnosno, rakopisi koi bile upotrebuvani vo u~eweto na liturgijata i Svetoto pismo.

Toa mo`e da bide samo Noviot zavet ili ^etvoroevangelie, mo`e da bide izbor od evangelie, molitvenik i sli~no. [to zna~i gi opfa}a osnovnite bogoslu`bi za vr{ewe na edna liturgija, bidej}i srednovekovniot period najmalku e mra~en kako {to za `al go ozna~uvaat na{ite istori~ari ili kni`evni prosleduva~i poradi nepoznavaweto na duhovnite i neprocenlivi pridobivki od ovaa sfera na naukata i kulturata. Generalno zemeno, priznale nie ili ne, vo istorijata na civilizacijata Svetoto pismo, Kuranot, se vo osnovata na civilizaciskite pridobivki i kulturnoto vozdignuvawe na ~ove{tvoto. Svetoto pismo odigralo zna~ajna uloga vo duhovniot progres na makedonskiot narod, bidej}i prvobitnoto pismo na Sveti Kiril i Metodij e vo taa funkcija. Nie pri krajot na 9 vek imame azbuka koja mu ja podaruvame na ~ove{tvoto i tuka treba da gi barame dlabokite nau~no kulturni pridobivki na ovoj na{ nesomneno bogat duhoven i produhoven makedonski narod, dodava Martinovska.