ZAMINA MAKEDONSKOTO "ZLATNO" GRLO

Rodena e vo skopskoto maalo ^air, vo 1923 godina. Iako nejzinoto semejstvo se borelo so nema{tijata, sepak taa ne bila pre~ka vo nivniot dom sekoga{ da bide prisutna pesnata. Site soni{ta i site porivi od mali noze ja upatuvale na pesnata i samo na nea, onakva kakva {to ja peele samo nejzinite vo semejstvoto - tradicionalna, izvorna i milozvu~na. Nejziniot tatko e toj koj ja naso~uva kon profesionalnoto muzi~ko pole.

Za prv pat oficijalno zapeala vo ansamblot za narodni pesni i igri "Tanec" vo 1950 godina. Vo intervjuto za "Makedonsko sonce" tetka Vaska, kako {to miluva{e da ja nare~at, se potseti na nejziniot prv nastap. "I pokraj nezadovolstvoto i patrijarhalnoto vospituvawe od strana na ma`ot mi, jas sobrav hrabrost i zapeav. Se se}avam deka toa mi be{e prviot javen nastap na koj gi ispeav pesnite "Niko meanxiko" i "[to imala k'smet Stamena". Ottoga{, nadminuvaj}i gi tremata i predrasudite, zapo~na mojata muzi~ka kariera".

Vaska Ilieva so tatko & i Mile Kolarovski vo Amsterdam, 1954 godina

Vo Osijek, 1963 godina

Od 1954 godina minala vo Radio Skopje kade {to vo `ivo peela, a po pet godini go prifa}a statusot sloboden umetnik i taka nastapuva s# do penzioniraweto. No, iako vo penzija, taa prodol`uva da pee i svoite pesni da gi vsaduva vo srcata na site Makedonci {irum svetot. Taka, ~estopati na pra{aweto kade s# gostuvala, taa sekoga{ odgovara{e deka polesno & e da ka`e "A kade ne sum gostuvala". Taa sekade i sekoga{ bila srde~no pre~ekuvana osobeno od na{ite iselenici, koi sekoga{ bile `elni da gi slu{nat nejzinite patriotski pesni. Blagodarej}i na nejzinata upornost i hrabrost uspea da gi otpee poznatite patriotski pesni i vo Egejska i vo Pirinska Makedonija. Za ova gostuvawe, tetka Vaska, so golema gordost ka`a: "Iako nema{e javna reklama za moeto doa|awe, sepak salata be{e prepolna so na{i Makedonci, koi sakaa da slu{nat za nivnata rodna zemja, a dodeka peev mojot glas se sleva{e so nivnite treperlivi glasovi".

Nema da se zgre{i ako se ka`e deka vo nejziniot repertoar vleguva re~isi celata makedonska folklorna pesnopojna riznica, a nezaboravni se interpretaciite na pesnite "Zemjo makedonska", "Sestra kani brata na ve~era", "Most mi yidale devet majstori", "Makedonijo zemjo rodna", "Tu|inata pusta da ostane" i mnogu drugi. Ima otpeano golem broj pesni, a treba da se istakne deka taa bila i neumoren traga~ na narodni umotvorbi, na koi im dala melodija. Nejzinite glasovni mo`nosti bea tolku golemi {to mo`e{e da ja otpee i najte{kata pesna. No, samata ima{e obi~aj da ka`e deka iako vo nejziniot repertoar ima{e i qubovni pesni, sepak patriotskite sekoga{ & bile pri srce. Tie bea {iroko prifateni i ~esto peeni od narodot {to be{e nekakov dokaz za kvalitetot na peja~ot i na pesnata.

A koga sme ve}e kaj voodu{evenata publika, taa iska`uva{e mnogu laskavi epiteti na adresa na vrvniot interpretator Vaska Ilieva. Nekoi od obo`avatelite ja narekuvaa `iva legenda, nekoi nekrunisana kralica na makedonskata pesna, drugi pak najgolema yvezda na makedonskata narodna pesna.