NAJGOLEM REVOLT KON ETIKETIRAWETO BEZ ARGUMENTI

Makedonija i pokraj svojata bogata istorija, ostana osiroma{ena od toa bogato nasledstvo kako rezultat na osvojuvawata, okupirawata i ograbuvawata od sosednite zemji, kako i od mnogubrojnite stranski porobuva~i. Zatoa, tokmu od ovie najrani periodi od istorijata na Makedonija imame najmalku istoriska dokumentacija, i pokraj toa {to vo dolgiot istoriski period, na ovie makedonski prostori, dokumenti odnosno arhivi, sozdavale srednovekovnite dr`avi, potoa verskite hramovi, a osobeno Osmanliskata imperija vo svoeto dolgovekovno vladeewe.

Po~etocite na edna poorganizirana arhivska slu`ba na teritorijata na dene{na Makedonija se registrirani vo periodot me|u dvete svetski vojni ili poto~no vo 1926 godina koga Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite za prvpat osnova dr`aven arhiv kako oddelenie na Dr`avniot arhiv na Srbija, od Belgrad, veli d-r Zoran Todorovski, direktor na Dr`avniot arhiv. Me|utoa, glavna zada~a na ovoj arhiv bila da gi sobira ostanatite turski i bugarski arhivi, odnosno dokumenti, {to ostanale vo ovoj del na Makedonija i da gi ispra}a vo Belgrad. I za vreme na Vtorata svetska vojna edinstvena gri`a na okupatorskite vlasti nad Makedonija bila arhivskata gra|a koja ja zateknale i sozdale za vreme na nivnoto vladeewe, da ja sobira i da ja ispra}a vo svoite zemji. Mo`e da se ka`e deka idejata za formirawe dr`aven arhiv be{e tesno povrzana so sozdavaweto i razvojot na mladata makedonska dr`ava, odnosno za sozdavawe slu`ba koja nau~no i stru~no }e ja obrabotuva, sobira i publikuva istoriskata gra|a za idnite na{i generacii. Vakvata potreba se nametna u{te pred zavr{uvaweto na Vtorata sveska vojna, odnosno na 3 maj 1945 godina koga toga{noto Ministerstvo za narodna prosveta na NRM donese odluka za formirawe Arhiv na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedonija, toga{ vo sostav na narodnata biblioteka vo Skopje. Prviot obid za formirawe na kakov bilo arhiv e vo 1949 godina, koga pri CK na KPM be{e formiran istoriski arhiv so zada~a da sobira i obrabotuva, za `al, samo arhivska i memoarska gra|a za rabotni~koto dvi`ewe, za NOB i za KPM.

So donesuvaweto na prviot zakon za dr`avnite arhivi vo 1951 godina, na 6 januari, vo nego za prv pat be{e predvideno sozdavawe dr`aven arhiv na Republika Makedonija i bea regulirani i drugi zada~i vo vrska so formiraweto na pove}e regionalni arhivi za pristapuvawe kon pointenzivna rabota okolu sobiraweto, ~uvaweto, za{titata i obrabotkata na arhivskata gra|a {to toga{ se sozdava{e vo instituciite na novata dr`ava, kako i da se zafatat so sobirawe na arhivskata gra|a {to }e poslu`i za izu~uvawe na istorijata na makedonskiot narod. Na 1 april 1951 godina, za prv pat Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija ja otpo~na svojata rabota samo so dvajca arhivisti, dodeka deneska vo ovaa institucija se vraboteni 215 arhivski rabotnici od koi 130 se so visoko obrazovanie, objasnuva Todorovski.

Vo periodot od 1953 do 1960 godina bea osnovani 9 regionalni arhivi koi gi pokrivaa podra~jata na sosednite op{tini i toa vo Bitola, Kumanovo, Ohrid, Prilep, Strumica, Tetovo, Veles i [tip koi vo 1990 godina so noviot zakon za arhivskata gra|a vlegoa vo sostavot na dr`avniot arhiv.

Za{titata na arhivskata gra|a vo dr`avniot arhiv e postavena na nivo na edinstven funkcionalen sistem za nejzino pribirawe i ~uvawe. Primarna zada~a na na{iot arhiv e za~uvuvawe na arhivskata gra|a kako istoriska memorija, vrz ~ija osnova se dokumentira na{eto istorisko minato. Deneska Dr`avniot arhiv poseduva 6.397 fondovi i zbirki, {to iznesuva okolu 11 iljadi dol`inski metri ili vkupno okolu 65 milioni listovi, od koi 10 miliona i 500 iljadi se snimki na mikrofilm, istaknuva Todorovski.

Dokumentacijata se odnesuva skoro na site periodi od istorijata na Makedonija. Od 12 vek, od koj e i najstariot dokument kaj nas, pa ponatamu najmnogu od osmanliskoto vladeewe vo Makedonija (15-18 vek), od periodot na makedonskata prerodba i revolucionerno-osloboditelnoto dvi`ewe (od sredinata na 19 vek do po~etokot na 20 vek), od periodot na balkanskite vojni, Prvata i Vtorata svetska vojna i se razbira najmnogu gra|a od NOB i od povoeniot period.

Bi sakal da ja istaknam intenzivnata i mo{ne bogata me|unarodna sorabotka na Dr`avniot arhiv, pred s#, vo poslednite 10 godini od osamostojuvaweto na RM i toa e rezultat na bilateralni dogovori so dr`avnite arhivi na 14 arhivski institucii od Evropa i toa pred s# so razmena na istra`uva~ki ekipi i so razmena na arhivska dokumentacija. Sakam da napomenam deka sklu~uvaweto na dogovorite so ovie arhivski institucii se ostvaruva isklu~ivo so ustavnoto ime na Makedonija i na makedonski jazik, veli Todorovski.

Arhivot ima i mo{ne bogata izava~ka dejnost {to e izrazena osobeno vo poslednite decenii. Izdadeni se golem broj zbornici na dokumenti, koi vo original se ~uvaat vo Arhivot i novopronajdeni dokumenti doneseni od stranskite arhivi. Dosega se objaveni 10 edicii na vakvi dokumenti ili vkupno 57 zbornici na dokumenti, kako i 62 posebni izdanija - rakopisi, monografii povrzani so na{i istaknati nastani, organizacii, li~nosti od istorijata na Makedonija i makedonskoto revolucionerno dvi`ewe.

U{te od po~etokot na direktoruvaweto na d-r Todorovski, mnogumina go obvinuvaat za bugarofilstvo i za iskriveno tolkuvawe na istoriskata faktografija.

Vo ovaa politi~ka euforija, ne samo pred parlamentarnite i pretsedatelski izbori, tuku i vo posledno vreme, na meta sum na opozicionite vesnici koi se slu`at so neseriozni nacionalisti~ki kleveti, smestuvaj}i me vo nekoi bugarofilski i vrhovisti~ki sredini. Duri ve}e i vo sudska postapka sum za kleveta na odredeni novinari od vesnikot "Start", koi so vakvi neseriozni izjavi me etiketiraat, pritoa bez da me citiraat deka sum rekol ne{to. Mojot najgolem revolt e kon toa etiketirawe bez argumenti, bidej}i deneska e lesno nekomu da mu izmislite konstrukcii. No, spored mene, najva`no e {to velat istoriskite nau~nici i kriti~ari. Jas vo edna prilika mu upativ poraka i na Tito Petkovski deka }e go tu`am za kleveta. Neka najde samo edna re~enica na probugarska osnova, jas bi se pomiril so toa. No, bidej}i ne mo`at da najdat ni{to vo nitu eden moj trud, me etiketiraat, revoltirano odgovara Todorovski na obvinuvawata.

I akademikot Bla`e Ristovski, vo intervjuto za na{iot vesnik, ja potencira{e "probugar{tinata na na{eto dr`avno rakovodstvo", spomenuvaj}i go demonstrativnoto izleguvawe na nekoi li~nosti od politi~kiot vrv (pomo{nik-ministerot Lambe Arnaudov, generalniot direktor na Elektrostopanstvo i sekretarot na VMRO-DPMNE Vojo Mihajlovski) od promocijata na knigata od d-r Zoran Todorovski "Politi~koto veruju na Makedoncite" pri govoreweto na eden od promotorite, akademik Gane Todorovski, za antimakedonskata uloga na bugarskata Vlada na Cankov vo 1924 i za VMRO kako ubiec na Kova~ev.

[to se odnesuva do promocijata na mojata kniga "Politi~koto veruju na Makedoncite" sakam da istaknam deka toa e neseriozno odnesuvawe i iska`uvawe na eden akademik, bidej}i ova {to be{e spomenato vo va{eto intervju so nego vo vrska so izleguvaweto na pove}e li~nosti prisutni vo vlasta na vladeja~kata partija, spored ona {to jas go znam, tie dojdoa da uka`at vnimanie kon mene i kon ovaa zna~ajna istoriska li~nost, a nivnoto izleguvawe ne se odnesuva{e na nekoi bugarski ili vrhovisti~ki spomenuvawa, tuku tie otidoa na edna ve}e najavena kulturna programa, na eden koncert. Toa izleguvawe ne be{e demonstrativno, tuku diskretno i ne koga govore{e akademik Gane Todorovski, tuku prof. Vlado Popovski i toa mo`am da go argumentiram so fotografii, kategori~no tvrdi d-r Todorovski.