A DA SI GI PREBROEVME I NIE MAKEDONCITE PREKU "BARATA"!?

Dvomese~nite partiski nategawa, nadmudruvawa i prepukuvawa, vrodija so plod i taka namesto popisot da se odr`i vo periodot od 15 do 30 maj, makedonskata Vlada potklekna pod politi~kiot pritisok i ja prezaka`a ovaa najgolema statisti~ka operacija za naesen godinava. Liderite na politi~kite partii na edna od sredbite so pretsedatelot Boris Trajkovski, so konsenzus ja prifatija solucijata kako odgovor na pri~inite za napu{taweto na stariot termin. Na ovaa odluka vlijaeja: politi~ko-bezbednosnata sostojba, raselenite lica i sekako opasnosta od pristapot do selskite zaednici kade {to pominuva voeniot, ekstremen, teroristi~ki vior.

Sepak, treba da se potsetime deka nekolku meseci nanazad albanskite politi~ari od Makedonija sprovedoa silna kampawa vo mediumite i vo me|unarodnata javnost za odlo`uvawe, bidej}i smetaa deka }e nema fer uslovi za popi{uvawe. Pritoa najglasna vo svoite barawa be{e Partijata za demokratski prosperitet koja{to kontinuirano se obiduva da doka`e deka pra{alnicite i drugite popisni formulari treba da bidat i na makedonski i na albanski jazik. Zatoa vo napnata atmosfera i pod pritisok na me|unarodnata zaednica be{e donesena smiruva~kata odluka za odlo`uvawe na popisot.

Na toj na~in samo za moment se smirija nacionalisti~kite apetiti i ambicii ~ii koreni se vle~at u{te od 1991 godina koga albanskata populacija na povik na PDP go bojkotira{e redovno zaka`aniot popis. Zatoa, ne{to podocna vo 1994 godina se odr`a vonredniot popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo Makedonija. Me|utoa, po kojznae koj pat na Albancite se ne{to im pre~i, odnosno vo plastot seno baraa igla, pa taka i pri ovoj popis albanskata populacija od Debar ja bojkotira{e statisti~kata operacija. Tokmu zatoa popisot go zagubi osnovniot beleg za koj se pribiraat podatocite od terenot i se pretvori vo arena na albanskite politi~ki interesi koi{to vo osnova ne se menuvaat. Albancite vo Makedonija sakaat da stanat ustavotvoren narod. Ovoj koncept go baziraat vrz osnova na procenkite deka vo RM `iveat Albanci kolku {to ima Makedonci.

No, nivnata procenka od godina vo godina se menuva, isto kako karakterot na `enata koja vo funkcija na dnevnata politika i na sopstvenite `elbi go vodi doma}instvoto. Taka, na primer, edna{ procenuvaa deka vo Makedonija `iveat eden milion Albanci, dodeka drug pat gi ima okolu 800 iljadi. Sepak, ako go zememe predvid oficijalniot podatok od 1994 godina koga se izbrojani okolu 478.967 Albanci, toga{ se zamatuvaat nivnite pretpostavki. Zatoa, nivnite barawa se kosat i so osnovnite ~ovekovi prava i slobodi na koi tie ~estopati se povikuvaat pred me|unarodnata zaednica i pred evropskata javnost.

Standarnata procedura na pla~ i lelek koja{to ja primenuva albanskiot politi~ki faktor vo RM i gi izvitoperuva agrumentite za brojot i strukturata na naselenieto vo Republika Makedonija, o~igledno kako forma gi pali zapadnoevropskite diplomati. Zatoa u{te edna{ albanskite politi~ari uspeaja da dobijat kolektiven pozitiven poen i da ja odlo`at najmasovnata statisti~ka operacija vo Makedonija. Toa e signal, odnosno alarm za instituciite na sistemot, bidej}i dokolku ovaa operacija ne se zavr{i vo normalni uslovi, nadvor od politi~koto vlijanie, sekoga{ }e imame pre~ki vo odvivaweto na popisot.

Dosega politikata ima vme{ano mnogu prsti, vklu~uvaj}i gi namerite na albanskiot politi~ki korpus za menuvawe na oddelni ~lenovi od Zakonot za popis vo koj se bara licata koi se na rabota vo stranstvo i se otsutni od zemjava podolgo od 12 meseci da bidat vbrojani pod definicijata "vkupno naselenie". Praktika koja{to nikade vo svetot ne se primenuva. No, ako se trgne analogno na albanskite barawa, toga{ i Makedoncite }e pobaraat pod poimot "vkupno naselenie" da se vbrojat i popi{at site nasilno raseleni deca od egejskiot del od Makedonija. Potoa, site Makedonci i nivnite potomci vo Avstralija koi poradi lo{ite ekonomski uslovi se preselile na ovoj kontinent na kengurite. Ili, ottamu }e napravime u{te eden kengurski skok, pa preku golemata bara }e gi prifatime site Makedonci {to se vo Toronto i vo drugite gradovi vo Kanada. Se razbira deka tuka nema da gi zaboravime Makedoncite od Geri Indijanata vo SAD ili mnogute nivni vnuci i pravnuci vo drugiot del od Golemoto jabolko. Taka, vo Republika Makedonija, spored formulata na Albancite, }e se izbroime i site }e bideme kako komarcite. ]e letame od voshit {to n# ima mnogu i {to sme izrazeni vo milioni, a vo milionite }e vlezat i onie Makedonci koi{to `iveat vo Norve{ka, vo Germanija, Belgija, [vajcarija i onie malkute {to so gordost velat deka se Makedonci, a taguvaat za svojata zemja, za{to sozdale dom i `iveat na Ognenata Zemja vo Argentina.

Albancite vo Makedonija do zapo~nuvaweto na Popisot, koj mo`ebi }e se odr`i i vo april 2002 godina, o~ekuvaat da bidat prifateni i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dr`avjanstvo. Ovie izmeni se vo vladina procedura, no se potiknati vo soglasnost so Evropskata konvencija za dr`avjanstvo {to RM ja ima prifateno i so koja na{ata zemja mora da ja prilagodi svojata pravna regulativa so Evropskata unija.

Vo toj kontekst vo izmenite i dopolnuvawata se naveduva deka eden od uslovite za steknuvawe na makedonsko dr`avjanstvo e desetgodi{no postojano prisustvo, odnosno `iveewe vo Makedonija. Drugiot princip e trigodi{en brak so `itel na na{ata dr`ava, no pritoa mora najmalku edna godina da ne go menuva mestoto na `iveewe.

Po edna od ovie osnovi, Albancite veruvaat deka okolu 100.000 nivni sogra|ani koi{to se dojdeni od Kosovo po razni osnovi bi se steknale so pravoto za dobivawe makedonsko dr`avjanstvo.

So toa vo celost bi se ostvarile planovite za uramnote`enosta me|u Albancite i Makedoncite vo RM, odnosno preku mehani~kiot priliv bi se namalil prirodniot soodnos me|u makedonskiot narod i albanskoto malcinstvo. Spored nekoi nivni predviduvawa, se smeta deka Albancite bi bile okolu 600.000 i so toa bi se izmenil nivniot procent. Na toj na~in tie smetaat deka }e imaat osnova da baraat zna~itelno zgolemuvawe na brojot na vrabotenite vo javnata administracija. Brojka koja{to sega, spored nivni politi~ki ocenki, iznesuva okolu 40 procenti.

No, kakvi i da se nivnite kalkulacii, o~igledno odlo`eniot popis }e ja ka`e vistinskata slika na terenot. Dokolku i ovoj pat brojkite ja poka`at realnata osnova na prirodniot prirast i normalniot mortalitet me|u etni~kite grupi vo Makedonija, toga{ site politi~ki ocenki, predviduvawa i pretpostavki }e padnat vo voda. No, }e ostane neodgovoreno pra{aweto: Koj }e ja snosi politi~kata odgovornost {to popisot se odlo`i, a toa Makedonija }e ja ~ini mnogu pari. I dali nekoj }e ja prikrie krivi~nata odgovornost za koja vpro~em na terenot se vodi vistinska vojna. Ovaa vojna ne e bitka za ~ovekovi prava i slobodi, tuku borba za ekstremni celi na odredeni samobendisani voda~i kaj Albancite.

Dali vojnata {to se vodi protiv teroristite vo Republika Makedonija e mo`ebi bitka za proma{enite procenki za brojnosta na Albancite vo zemjava, ili toa e samo argument za skrivawe na negativnite posledici {to }e proizlezat od popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite?! Ako toa e celta, voenite dejstvija na takanare~enata ONA i teroristite imaat previsoka cena za doka`uvawe na nekoi idei koi odnapred se osudeni i od nivnite meceni, "starata dama" i EU.