PIRIN

Kade otidovme i kade odime

CENATA NA STOTE TENKA

Tihomir Stojanovski

Za 100 stari tenkovi se otka`avte od nas, n# prodadovte za staro `elezo! - re~e edna Makedonka

Znam deka ni{to ne znam. Taka sro~i Makedonecot. Sokrati vo dumata. Skrati. Sokratovo. Imeto na edno makedonsko odiselo. Ne znam kade e rodenieto na planinata, na goleminata, na taa makedonska velikost. Eh, planino. Pirinu moj. Se belee velik kako oblak. Pela vo visinite. Bela. Ubavina. Na Mitnicata pi{uva{e deka Blgarija e edna i nedeliva. Se razbira deka e taka, a Makedonija? Kade e na{ata princeza, drevna ubavica, najstarata evropska majka Makedonija? Pirin mol~i kako Silen, belina koja demne vo drevnost. ]e bide koga }e dojde vremeto, planino moja ubavice makedonska. Edna i nedelima! - taka zapi{ale na granikot me|u Makedoniite. Edno ubavo ~upence od mitnicata n# opuli od ugore do udole, nebare samiot Pirin & be{e slegol v pazuvi, nasmevka, i zbor. Duma. Prijatna pretstava ! - re~e. Ne ni gi pipnaa dreite i predmetite. Kako {to dolikuva za carska rabota. Samo Aleksandar [ehtanski za trunka }e be{e bri~en. Sepak pre`ivea.

Vlegovme vo republikata. Nekade tamu vo agorata po~iva pirinskiot car. Duhot na Jane mirnuva Silen kako Pirin. Dramuvame so avtobusot preku pazuvite na planinata. Na bel kamen so crveni bukvi nekoj napi{al grafit~e VMRO. Republika Bugarija, Pirinska Makedonija i grafitite na belite cvrsti kamewa. Po drumot se razvi jazi~en simpozium dali bukvata X da se zameni za bukvite D@, kako {to sre}avavme po patot. Po skutovite na Pirin.

Ambasadorot ne dojde. Profesorot. Re`iserot. Nekolku dena pred toa bil so Jordana Kostadinov na poklonenie. Bea kinisale kaj carot. Jane Sandanski. Velik kako planinata. @ivee vo skrienite kat~iwa kaj Makedoncite vo Pirinsko.

- Za 100 stari tenkovi se otka`avte od nas, n# prodadovte za staro `elezo! - re~e edna Makedonka. Na Aleksandra mu dojde vavilonskata tegobnost i legna. Edno denono}ie be{e sprostren na postelata. Solzi i bolka. Skrbnost. Drumuva{e preku makedonstvoto. Ja `ivee{e makedonskata gibel. Kade otidovte Makedonci moi, kade odime? Kade? Patuva{e preku sebe, niz sebe, preku makedonstvoto. Gore na planinata gi vide trojcata kobnici vo svetost. Prvoto pile Nostradamus vo belo. Sne`nik. Vtoroto pile Jane Sandanski so purpurna hlamida preku ramewata. Tretoto pile Van|a martirot Bo`ji. Ej. E~e{e. Eknaa peanite makedonski. Orfej zasvire od tainstvata, zurla. Kaval~e i damarite na raspnatite ko`i na tapanite.

-Od rabota n# gonea i pak Makedonci se pi{avme, prodol`i `enata. Nema grafa Makedonci za popisot. Zboruva. Dumi. Glagoli. Carot padna od vavilonskata pirinska treska. Solze{e cel den, cela no}, dramuva{e preku Pirin i belinata. Makedonci moi, Makedonci moi! - povtoruva{e so skrbniot glas.

- Kolku Makedonci ima vo Bugarija? - nekoj opita. Ej Pitagoreec, 70 od 100 bea so makedonsko poteklo, za vreme na Rusko-turskata vojna. Eh demokratijo, pepela{ke ni edna. Mustro la`liva. Pogana smrdlo belosvetska.

Potoa se javi Asklepie. Nabra zmisko mleko za carot. Mu kapna na papsanite klepki. Carot se ispravi kako planinata. Pirin i Aleksandar. Jane, kreni se brate, makedonsko pile moe gordoto. Zmisko mleko i son~eva vodi~ka od pazuvite na planinata. Potoa bea u{te dve sonca zajdisonca, Aristotel me|u Makedoncite. Solzi. Svetost. Velikost.

Se pee{e himnata. Kmetot stana i zamina. Ne e lesno da si Denonos, da si Aristotel, da si Silen.

- Eden narod `ivee na Balkanot re~e. Samo koj narod? Opita. Mu odgovorija MAKEDONSKI. Toj zamina. Dobro slu{na kako odekna zborot. Ne e lesno da bide{ Aristotel.

OMO ILINDEN PIRIN be{e registrirano dva dena od sudot vo Sofija. Dva dena potoa go ukinaa. Od {to se upla{ivte bra}a moi? Neli sme eden narod, neli sme? Potoa storenieto denuva vo Strazbur. Sud. Poleka kako Apostol noga za noga pe{ader Aleksandrov ~ekori Ivan Georgiev Singartijski. Go svlekoa, s# mu zedoa, po nekolku dena mu vratija. Eh, demokratijo, kakva e s{tosta na lagata. Kakva e?

Baj Georgi Mladenov e po poteklo od Mosomi{te. Saka{e da go prekrsti seloto vo Georgi Mladenovo, da dade pari, negovite bra}a sonarodnici go isvirkaa. Toa e onoj dedo koj n# ubeduva{e vo bugar{tinata, Makedonci moi.

Pirinsko e edno sveto makedonsko mesto. Tamu `iveat Makedonci na koi ne im se dozvoluva da se izjasnat kako {to miluvaat. Demokratija, nema {to. Vo ma|ernicata na Rilskiot manastir "Sveti Jovan" kako edinoBo`ci se naslikani sokratuva~ot Sokrat, Platon i Aristotel. Navistina znam deka ni{to ne znam, Makedonci moi. Aristotel vele{e deka koga zboruvame so lagata pod mi{ka, }e ni se slu~i koga sme pregrnati so vistinata da ne ni veruvaat.

Ambasadorot ne dojde. Profesorot i re`iserot. Mo`ebi ne se gordee so svoite studenti? Ili stanuva zbor za stote tenka? Baj Georgi Mladenov go isvirkaa doma, a toj nam ni makedonstvuva?!

Ivan G. Singartijski pe{ kako Apostol minuva granik linii me|u makedonskiot narod. Toj zboruva za ~ovekovi prava, ne za vojni. Toa e OMO ILINDEN PIRIN. Za vojni glaloli Jordan K. Toa e OMO ILINDEN. Sepak polesno ja minuva granicata. Qubi{a G. be{e so nego na poklonenie na grobot na Jane Sandanski, pirinskiot car. I po Aristotel zaklu~ete si samite kolku ~inat 100 `elezni tenkovi, Makedonci moi?

Go gledavme nastapot na OMO ILINDEN PIRIN na grobot na Jane. Go gledavme filmot Bakni go sonceto. Ostatokot se solzi na razdelba i svetosta makedonska. Za mnogaja leta zapeavme pean za lesen drum nakaj doma. Nekoj re~e vo me|uvreme da ne imaat kupeno u{te nekolku od tenkovite, a da prodale ne{to sveto? Imeto, znameto, Makedoncite kaj sosedite, svojata makedonska du{a na natovci i evropejci i drugi mrakobesnici.

Skrb i uteha se vra}a doma. Ostanuvaat pretstavite vo Mosomi{te, Leski, Koprivnik i Haxidimovo kako dokaz deka se uriva pirinskiot makedonski yid. N# ~ekaat pregratkite na egejsko i {iptarskite makedonski vojni, rasplodeniot fa{izam. Otvori ni go patot Gospodi. Amin Makedonijo, majko moja pirinska ubavice.