AGRESORI VRZ MAKEDONIJA

STOJ^EV: U{te vo vremeto na devetnaesettiot vek koga vo Zapadna Evropa se sozdavale nacionalni dr`avi vo forma na nekoja revolucija, od lu|eto koi u~ele na zapad na Balkanot se prenela revolucionernata ideja. Me|utoa, tie sili bile sosema mali vo odnos na onie sili koi na Balkanot donele nacionalisti~ki idei, a nacionalizmot kako poim vo korenot ima ne{to progresivno, za potoa da dobie retrogradni osobini. Vo toj kontekst koga na Zapadot se sozdavale nacionalni dr`avi, na Balkanot se sozdavale nacionalisti~ki golemodr`avni programi.

Me|u prvite takvi nacionalisti~ki, golemodr`avni programi e gr~kata megali - ideja koja postojano se {iri, so posredno nastapuvawe t.e del po del, zapo~nuvaj}i od Peloponez, Tesalija i Egejskiot del na Makedonija. Neposredno po Vtorata svetska vojna zavr{uva golemogr~kata ideja, iako i vo ponovo vreme takvata ideja se potencira, no ne taka radikalno.

Golemosrpskata ideja pak proizlezena od Ilija Gara{anin vo 1844 godina, toga{en pretsedatel na Vladata, inicira sozdavawe na srpska dr`ava vo ramkite na dr`avata na car Du{an, kade {to Makedonija konkretno ne se spomenuva kako del od Srbija, tuku se spomenuva kako del od Du{anovata imperija. Taa teorija dolgo vreme e prisutna vo Srbija i be{e s# u{te prisutna do soboruvaweto na Slobodan Milo{evi}.

Golemobugarskata ideja, pak, ja opfa}a cela etni~ka Makedonija bez Solun. I ovaa ideja trae{e dosta dolgo vreme, od treti mart 1878 godina so potpi{uvaweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor, mo`e da se ka`e deka zavr{uva so zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna.

Golemoalbanskata ideja, pak, zapo~nuva na desetti juni 1878 godina so sozdavaweto na Prizrenskata liga, programa koja opfa}a soedinuvawe na Ju`na Crna Gora, Kosovo i Metohija, delovi od Ju`na Srbija, Zapadna Makedonija i del od Severna Grcija. Ili ako ja pogledneme Turskata Imperija, toa zna~i deka Prizrenskata liga gi obedinuva Skadarskiot, Kosovskiot (Skopskiot Sanxak) i Janinskiot vilaet. Vo tie ramki takvata ideja ima zacrtano sozdavawe na Golemoalbanskata dr`ava.

STOJ^EV: Od site ovie golemodr`avni programi o~igledno ostana aktuelna samo Golemoalbanskata programa. Vo toj kontekst ovaa ideja i golemoalbanskite apetiti sekoga{ imale specifi~ni na~ini na dejstvuvawe i ostvaruvawe na svoite celi.

Vo vremeto na sozdavaweto na taa golemoalbanska ideja, kako {to ve}e spomenav, gi sodr`i trite gorenavedeni vilaeti, vo Makedonija postoi dvi`ewe za osloboduvawe na makedonskiot narod zaedno so drugite porobeni narodi od osmanliskoto vladeewe. Vo toa vreme e mo{ne razviena programata na Vezenkov. Toj nastojuva da sozdade zaedni~ka dr`ava na Makedoncite i Albancite {to podrazbira avtonomija na Makedonija i avtonomija na Albanija vo ramkite na Turskata Imperija. Od pojavata na golemoalbanskata programa vo 1878 godina pa navamu nikoj ne mo`e da vospostavi sorabotka so Albancite na planot na sozdavawe na ne{to zaedni~ko, iako dotoga{ tie i nemale dr`ava na ovie prostori. Nemale dr`ava zatoa {to se doseluvaat mnogu podocna vo odnos na drugite balkanski narodi. Nivnoto doseluvawe na Balkanot e vo 11 vek koga gi nosat Vizantijcite koi pak gi zarobuvaat vo Azerbejxan i Arbanistan.

Vo nekoi zapisi u{te od vremeto na Aleksandar Makedonski, vo sostavot na makedonskata vojska, pokraj Makedoncite vojuvale i Iliri, Trakijci, Tesalijci, Epirci... Dodeka od drugata strana, od stranata na Darij, vojuvaat Kurdistanci, Taxikistanci, Pakistanci i Arbanistanci. Toa zna~i deka teorijata deka Arbanasite se od Ilirsko poteklo pa|a vo voda.

STOJ^EV: Morame vedna{ da spomeneme deka taa strategija trae od 1878 godina, a se primenuva vo sekoja krizna sostojba i toa sekoga{ so posredno i neposredno nastapuvawe. Na primer vo Ilindenskoto vostanie golem broj od istaknatite Albanci golemci u~estvuvale vo sostav i vo slu`ba na Osmanliskata Imperija. Taka po povikot za vostanie, golem broj od osmanliskoto naselenie se prijavile, no albanskoto t.n. arnautsko naselenie vo toa vreme ne se prijavilo. Po vostanieto duri Arnautite vr{ele ograbuva~ki dejstvija na makedonskoto naselenie i sli~no.

Po prvata balkanska vojna, bez ogled {to osmanliskata vojska e ve}e povle~ena od Balkanot, golemite sili ja sozdavaat Albanija kako avtonomna dr`ava vo ramkite na Osmanliskata dr`ava. Toa zna~i deka tie sozdadoa ne{to {to ne postoi vo ramkite na isto taka nepostoe~kata t.e porazena imperija. So golema poddr{ka na Avstroungarija, se sozdava avtonomna Albanija za da mo`e da vlijae na Balkanot. Po potpi{uvaweto na Bukure{kiot dogovor i po podelbata na Makedonija na 10. 08. 1913 godina se organizira ohridsko-debarsko vostanie vo koe zaedno se borat i Albancite i Makedoncite i uspevaat da oslobodat golem del od teritorijata, od srpska okupacija. No se pojavuvaat Ka~acite od Isto~na Albanija i Zapadna Makedonija koi gi napa|aat Makedoncite, so cel od Zapadna Makedonija da se protera makedonskoto hristijansko naselenie i da se sozdade ~ista etni~ka teritorija, a toa e rasisti~ka teorija kakva {to ja ima{e Germanija vo Vtorata svetska vojna.

Sli~en primer ima i vo Vtorata svetska vojna, koga po okupacijata Zapadniot del na Makedonija potpa|a pod italijansko vlijanie. Nabrzu potoa vo toj italijanski protektorat se sozdava albanski kolonacionalisti~ki, profa{isti~ki sistem, koj trae do okupacijata na Italija. Vo toj period vo Severna Albanija vo mestoto Bujan se odr`uva sostanok i se donesuva Rezolucija so koja se povikuva albanskoto naseleninie za sozdavawe na etni~ki ~ista albanska teritorija.

Za vreme na Vtorata svetska vojna od makedonskite Albanci mo`e da se re~e deka imalo samo simpatizeri za osloboduvawe na Makedonija, nekoi od niv i se vklu~ile vo borbata, no poznat e slu~ajot na eden albanski komandant Mefail koj se svrtel protiv makedonskata ~eta i izvr{il masakrirawe na Bukovik vo 1943 godina.

I po osloboduvaweto na Makedonija od germanskiot okupator mo`e da se ka`e deka vojnata ne e zavr{ena, zatoa {to Makedonija se bori za za~uvuvawe na svojata teritorija od balisti~kite sili, koi rabotat po Golemoalbanskata programa. Ovaa vojna so ostatocite na Balisti~kite sili trae do 1953 godina i tokmu poradi toa makedonskite albanski politi~ki partii ne mo`at da ka`at deka ovaa dr`ava ja sozdavale zaedni~ki Makedoncite i Albancite. Makedoncite ja sozdavale, a makedonskite Albanci zadoeni so golemoalbanskata programa ja uni{tuvale i go popre~uvale nejzinoto sozdavawe. Toa e istoriskata vistina.

STOJ^EV: Makedonskite Albanci postojano dejstvuvaat posredno i neposredno kako {to ve}e rekov. Posredno od dr`avata kade {to `iveat baraat "pogolemi" prava, a neposredno ja koristat sekoja krizna sostojba za da go zemat oru`jeto vo race i da zapo~nat vojna.

Vo ovoj Ustav od 1991 godina, koj Makedonija go donesuva so prava na nacionalni malcinstva bez da go sproveduva principot na reciprocitet na pravata na na{eto malcinstvo vo sosedstvoto, a gi dava i onie prava {to gi imaat narodite na konstitutivnite dr`avi, {to zna~i deka Albancite imaat pogolemi prava otkolku vo nivnata mati~na dr`ava. Se spomenuva promena na Preambulata. Dokolku toa se stori, Makedonija }e stane dr`ava na nacionalni malcinstva bez definiran narod i toa ne smee da se stori po nikoja cena. Eden narod mo`e da bide dr`avnotvoren samo na edna, a ne na tri dr`avi, vo slu~ajov tie se dr`avnotvoren samo na Albanija. Pa, i dokolku se sozdade so pogolemi avtonomni prava se zakanuva federalizirawe na Makedonija, so mo`nost za otcepuvawe na Zapadniot del na Makedonija i pripojuvawe kon Albanija..

Dokolku se prodol`i so zadovoluvawe na sekoe nivno barawe i `elba eden den }e baraat Makedonija do Vardarska dolina.

STOJ^EV: Makedonija vo istorijata ne dobila tolkava me|unarodna poddr{ka kako {to sega ja dobiva i makedonskoto rakovodstvo treba od edna strana da ja iskoristi taa poddr{ka i splotenosta na drugite malcinstva za borba protiv ovoj tip agresija.

Makedonija ima voena sila da se soo~i so terorizmot, iako dosega ne sme imale vakva ili sli~na sostojba. Me|utoa, vojskata i bezbednosniot sistem treba da se organiziraat vo najcvrst stolb na dr`avata.

Vo slu~ajov stanuva zbor za sozdavawe na etni~ki ~ista golemoalbanska dr`ava i tokmu poradi toa se inicira taa nacionalisti~ka `elba i programa. Vo taa smisla ne e isklu~eno vo sekoja krizna sostojba na Balkanot da se potenciraat nacionalisti~kite idei i programi, no istorijata poka`ala i doka`ala deka vakvite idei se katastrofalni i porazuva~ki i po dr`avata i po narodot koi gi iniciraat. Fakt e deka vakvite idei sekoga{ vo odredeni situacii se koristat kako oru`je so koe se motivira eden narod {to sekako e vo sprotivna polza za istiot, kako i za celiot region.