VOENATA SOSTOJBA - DR@AVEN UDAR VO MAKEDONIJA

Me|unarodnata zaednica be{e decidna - da ne se voveduva voena sostojba. No, Premierot, ponesen od `elbata da koncentrira vo sebe {to pove}e vlast, be{e uporen vo nastojuvaweto da se proglasi voena sostojba.

Voenite analiti~ari vo dr`avava, povikuvaj}i se na voenite i pravnite normi, no i na iskustvata, uka`uvaat na opasnosta od voveduvaweto na voena sostojba vo Makedonija.

Spored Ustavot na RM, ~len 124, voena sostojba nastapuva koga pretstoi neposredna voena opasnost od napad vrz dr`avata ili koga dr`avata e napadnata ili & e objavena vojna.

Voena sostojba proglasuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici po predlog od pretsedatelot na dr`avata, Vladata ili najmalku trieset pratenici. Ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka za proglasuvawe voena sostojba donesuva pretsedatelot na dr`avata i mu ja podnesuva na Sobranieto na potvrduvawe {tom toa }e bide vo mo`nost da se sostane.

Voenata sostojba trae do zavr{uvaweto na voenite operacii, odnosno do zaklu~uvaweto na dogovorot za mir.

Vo vakvi uslovi i vo slu~ai koga Sobranieto ne mo`e da se sostane, ingerenciite na pretsedatelot na dr`avata enormno se zgolemuvaat, pa taka vo ~lenot 127 od Ustavot se veli deka pretsedatelot mo`e da ja imenuva i razre{uva Vladata, da imenuva i razre{uva funkcioneri, ~ij izbor vo mirnovremenski uslovi e vo nadle`nost na Sobranieto.

Koi se ingerenciite na Vladata vo vakva sostojba?

Na{iot Ustav po toa pra{awe e deciden. Spored ~lenot 126, pri postoewe na voena ili vonredna sostojba, Vladata vo soglasnost so Ustavot so zakon donesuva uredbi so zakonska sila. Ovlastuvaweto na Vladata da donesuva uredbi so zakonska sila trae do zavr{uvaweto na voenata ili vonrednata sostojba za {to odlu~uva Sobranieto.

Vo slu~ajov, Makedonija se soo~uva so s# u{te nedefiniran neprijatel i pokraj ocenkite na Premierot deka opasnosta doa|a od teroristi~ki grupi od Kosovo. Ovie, poddr`ani od mesnoto naselenie vo kombinacija so aktuelnite politi~ki faktori, imaat cel da ja destabiliziraat dr`avata i eventualno da predizvikaat gra|anska vojna.

Na{ite izvori velat deka vo Republika Makedonija s# u{te nema indicii za proglasuvawe voena sostojba, bidej}i dr`avata nema voen kapacitet da se soo~i so takva sostojba.

Dobrite poznava~i na sostojbite velat deka Makedonija ne mo`e da opstane vo voena sostojba, zatoa {to nema nitu stopanski, nitu ekonomski kapaciteti za takvo ne{to. Vo takvi uslovi ne mo`e nitu da se zgolemi voeniot kapacitet. Naprotiv, }e mu se nanese {teta na stopanstvoto. Ne smeeme da proglasime voena sostojba, bidej}i so toj ~in im se dava golemo zna~ewe na ekstremistite. Ako sega im se dozvoli na teroristite da formiraat svoe voeno-politi~ko krilo, toga{ }e dojde vreme koga }e treba da sedneme so niv da pregovarame. A nikoj ne smee da pregovara so teroristi!

Vo sega{nava sostojba, proglasuvaweto na voena sostojba bi zna~elo dr`aven udar, suspenzija na dr`avnite organi i koncentracija na vlasta vo trojca - ~etvorica lu|e. Sekoja stopanska organizacija treba da ima voen plan vo slu~aj na voena sostojba, no na{ite izvori se somnevaat deka postoi takvo ne{to.

Vo voena sostojba vrhovniot komandant mora da odi na komandno mesto. Vladata, koja toj bi ja proglasil vo voena sostojba, bi go zadr`ala DPMNE- ovskoto jadro.

Ako se proglasi voena sostojba, se pominuva na voen plan vo site sferi na op{testveniot `ivot. Toga{ bi se pe~atele voeni pari, site institucii bi rabotele za makedonskite bezbednosni sili. No, i najorganiziranite dr`avi izbegnuvaat voveduvawe voena sostojba. Amerika dolgo vreme vo periodot na Vtorata svetska vojna do 1942 - 43 godina be{e vo izolacija. Na Ruzvelt mu treba{e dolgo vreme da proglasi voena sostojba.

Georgievski saka da vovede voena sostojba, zatoa {to se pla{i od reakcijata na slobodnite Makedonci. Na teror se odgovara so teror. Sekoja akcija predizvikuva reakcija. Premierot se pla{i i od formirawe na paravoeni formacii vo Makedonija. Toj i da proglasi voena sostojba, nema da znae kako da se snajde vo nea, tvrdat na{ite izvori.

Kako {to se tvrdi vo visokite bezbednosni krugovi, vo rakovodstvoto na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e haos. Vtorata faza od incidentite vo Tetovo se slu~i poradi toa {to rakovodstvoto na MVR, otkako se is~isti toj teren, ne dade naredba policijata da se vrati tamu i da formira policiska stanica. Toa ne go napravi nitu vo Tetovo, nitu na Kodra Fura. Tolku mnogu gre{ki napravi Dosta Dimovska. Taa treba da odgovara po site kriteriumi, potenciraat na{ite izvori.

Teroristite proglasija slobodna teritorija! Ako i ponatamu prodol`at so aktivnostite, nesomneno e deka e potrebno proglasuvawe voena sostojba.

No, voenata sostojba bi zna~ela haos, ukinuvawe na osnovnite ~ovekovi prava. Vo vakva situacija koga vlasta se centralizira vo nekolku li~nosti, postoi opasnost od anarhija. Voeniot vrv odlu~uva dali }e sprovede delumna ili celosna mobilizacija. [to se odnesuva do delumnata mobilizacija na makedonskoto naselenie, taa se vr{i u{te od otpo~nuvaweto na napadite vo Tanu{evci. Celosnata mobilizacija bi zna~ela anga`irawe na celokupnoto sposobno naselenie i formirawe dopolnitelni bataljoni za pokrivawe na eventualnite zagubi.

No, stavot na me|unarodnata zaednica, tokmu poradi ovie pri~ini, e da ne se proglasuva voena sostojba. Iskustvata poka`ale deka vo vakva sostojba postoi opasnost od internacionalizacija na krizata vo po{irokiot region. Toa bi zna~ilo vklu~uvawe i na drugi zemji, koi smetaat deka so krizata vo Makedonija im se zagrozeni nacionalnite interesi (Bugarija, Grcija, Albanija).

Vo Makedonija, velat voenite analiti~ari, vo ovie momenti se vodat dve vojni: ednata e onaa vistinskata, drugata e psiholo{ko-propagandnata vojna.

Po slu~uvawata vo Tanu{evci i Tetovo, vnimanieto na makedonskata, pa i na svetskata javnost, vo ovie momenti e naso~eno kon kumanovskiot region, kade se vodat voeni aktivnosti i kade {to albanskite ekstremisti go dr`at naselenieto kako `iv {tit. Na `enite i decata im se zakanuvaat so pu{ki. Tokmu poradi toa ote`nata e i intervencijata na makedonskite bezbednosni sili. Te{ko e da se dejstvuva koga naselenieto e vo ku}ite. Regionot prvo treba da se isprazni i da se dejstvuva protiv ekstremistite. Sepak, dejstvuvaweto na na{ite sili vo ovoj region se vr{i selektivno.

Spored me|unarodnoto pravo, velat na{ite izvori, ne e dozvolena upotreba na oru`je protiv civilnoto naselenie. Naselenieto ne go po~ituva ultimatumot, poradi strav od ekstremistite. Vo slu~ajov stanuva zbor za naselenie koe e vo zalo`ni{tvo na teroristi~ka organizacija. Toa e hibridna organizacija, sostavena od muxahedini, kurdi, doma{ni teroristi i teroristi od Kosovo. Zlostorstvoto vrz albanskoto naselenie go pravat muxahedinite. Ednite rabotat za pari, drugite za idei! No, ima i `iteli od mesnoto naselenie koi so sila se mobiliziraat. Vo sprotivno, od niv se baraat duri i po nekolku desetici iljadi germanski marki. Seto ova }e prestane koga Albancite }e ja izgubat poddr{kata od evropskite zemji, tvrdat na{ite izvori i objasnuvaat deka sepak te{ko e da se vleze vo {emata na Albancite, bidej}i tie `iveat po sistemot na bratstvata od 16 vek.

Poradi serioznosta na situacijata vo Makedonija vo momentov se razgleduva mo`nosta za zaedni~ko dejstvuvawe so jugoslovenskite bezbednosni sili. Toa bi zna~elo koordinirawe, razmena na informacii i podatoci. Ekstremistite vo toj slu~aj bi se na{le vo "sendvi~", objasnuvaat na{ite izvori.

Premierot na Republika Makedonija, vinata za vakvata sostojba ja locira{e vo UNMIK. Na vakvite zabele{ki, na{ite izvori velat deka ako se utvrdi oti NATO gi pomaga ekstremistite od Kosovo, koe e pod me|unaroden protektorat, protiv NATO }e se podnese krivi~na prijava. Ako me|unarodnite bezbednosni strukturi, koi patem ka`ano so rezolucijata 1244 se obvrzani da ja ~uvaat granicata so RM, seriozno ne si ja vr{at svojata funkcija, ima indicii deka krizata }e se prelie i vo drugite podra~ja vo na{ata dr`ava.

Ekstremistite bi mo`ele da vlezat i od Albanija, bidej}i granicata od stranata na Albanija mnogu slabo se ~uva. Ako ova se slu~i, toa }e zna~i involvirawe na Albanija vo vojnata.

Sepak, na{ite izvori velat deka vo ovie momenti vo Makedonija najdobro e da se proglasi vonredna sostojba, koja za razlika od voenata, e sostojba predizvikana od vnatre{ni nemiri ili drugi slu~uvawa so koi se zagrozuva dr`avniot poredok, zdravjeto i `ivotot na lu|eto na poedini podra~ja.

Vonrednata sostojba za RM bi mo`ela da se proglasi na odredeni delovi, t.e. onamu kade {to se slu~uvaat voenite aktivnosti. Pokonkretno, toa bi se odnesuvalo na delot od [erupa, trome|eto me|u Jugoslavija, Albanija i Makedonija do Crcorija, trome|eto me|u Jugoslavija, Bugarija i Makedonija. Toa bi zna~elo vo toj del da se opfatat gradovite Debar,

Skopje, Kumanovo, odnosno severnite i severozapadnite delovi na Makedonija.

No, vo ovie momenti vo Makedonija se vodi gerilska vojna.