TI SE NAPRAVI LI MERAKOT?

Narodot }e gine za nivnite interesi, a tie, kako i voobi~aeno, }e se {etaat po Brisel i Va{ington za da ka`uvaat kako potpi{ale dogovor i }e se udiraat v gradi. Toa go vidovme ve}e niz Jugoslavija. Ako vlezeme i nie vo toj ambis i dozvolime drug da re{ava za nas, a ne nie samite, toga{ u{te vo start ja utnavme rabotata. Toga{ nema da ima dve zadovolni strani, iako prividno nekoj }e saka toa da go nametne. ]e nema ni pobednik, ni porazen. ]e ima samo crnila na obete strani. Osven ako nekoj ne se poka`e poma` od drugiot.

Ne sakale Evropejcite da ginat nivni vojnici, pa zatoa ne prezemale radikalni merki protiv ekstremistite, ta zatoa gi propu{tale navamu. Se se}avate li koga istite tie {to ne sakale da ginat se podgotvuvaa za kopnena vojna protiv Jugoslavija? Kako }e ja izvedea taa kopnena intervencija bez `rtvi ako ne sakale da ginat? [to mislea toga{ deka koga }e stapnat na srpska teritorija }e bidat pre~ekani so komovica? Ako mislea edno, a pravea drugo, toga{ NATO-vcite se totalni gubitnici. Gubitnici se i denes poradi faktot {to ne znaat {to da pravat. Ili se nesposobni ili tie toa go poddr`uvaat. Edno od ovie dve pretpostavki e to~no. Znaeme deka ne se nesposobni, znaeme {to mo`at i kolku mo`at, znaeme deka mo`at s# {to pre~i prav i pepel da go storat. A toa ne go pravat. Ne ni preostanuva ni{to drugo, tuku da se somnevame vo iskrenite nameri kon Makedonija i makedonskiot narod. Najprosto re~eno, gi pomagaat paravojskite. Prodol`uvaweto so takvata taktika i igra od nivna strana u{te tolku vo naredniot period }e gi podgrevaat strastite i ekstremizmot kaj makedonskata strana {to neminovno }e dovede do eskalacija na sudirot. Havier Solana povtorno si sozdava negativni simpatii kaj makedonskiot etnos. Vo poslednata negova reakcija za vandalizmot na Makedoncite vo pove}eto op{tini vo zemjava }e re~e: "tenzijata pome|u Slavjanite i Albancite se prodlabo~uva". Koi se tie Slavjani? Makedoncite? Mnogupati od po~etokot na krizata se spomenuva{e terminot diskriminacija. De ovoj bil diskriminiran, de onoj bil diskriminiran.

Vo idnina }e treba malku pazewe od evropska strana za{to tamu, kolku {to znam, ne n# primija za da n# asimiliraat, tuku za da ni pomognat. Ako takvata Evropa, koja mnogumina ja narekuvaat "orospijata od Vavilon" ni gi osporuva nacionalnite vrednosti i identitetot, toga{ n# tera da poveruvame deka taa nema seriozni nameri kon gra|anite. Ne po sekoja cena - e stavot i na gra|anite. Slepoto veruvawe vo taa Evropa n# dovede do ovoj dene{en status. Od blagosostojba do siroma{tija, od mir do vojna. Kade e sega Evropa? Sekoe doa|awe na Solana i Robertson vo Makedonija u{te tolku gi uslo`nuva rabotite. Pri sredbite na makedonskite lideri im velat edno, na albanskite drugo. Gi bodrat site. I potoa nemalo da ima konflikti. I slepiot gleda, i gluviot slu{a i prostiot razbira. Taktikata e ista kako i porane{nite vo porane{na Jugoslavija. Vinata e sega vo nas. Tie ne im mislat arno nitu na Albancite, nitu na makedonskiot narod. Tie mislat za svoite interesi. Na krajot od krvavata bajka }e bideme izigrani site. ]e se pra{ame potoa i Albanci, i Makedonci, i Turci, i Romi, i Srbi, {to ni napravija? Zo{to se ispotepavme, zo{to se ispoubivavme koga nitu ednite, nitu drugite ne dobivme ni{to, tuku samo go zagubivme i ona {to go imavme? I lu|eto koi se sega v planina i koi pukaat vrz vojskata i policijata, a se pottiknati od nekogo da go pravat toa treba da znaat deka za niv `ivotot, barem normalniot `ivot e ve}e zavr{en.

Kako utre ili zadutre koga s# }e se smiri }e `iveat? ]e ja imaat li slobodata {to do v~era ja imaa ili pak tolku gi posakuvaat zatvorskite }elii i grobi{tata? Mnogu pra{awa na koi samite povikani treba da si odgovorat i da ne ~ekaat nekoj da im dade iznuden odgovor. Iznenaden sum od porane{niot pratenik vo Parlamentot, Hisni [a}iri, koj veli deka }e se borat do posledniot Albanec za nivnite prava. Toa e navistina hrabro, juna~ki, voinstveno, patriotski za svojot narod. Sekoja ~est. No, kade vodi toa. Vredat li tolku tie avanturisti~ki prava za da ginat Albancite. Takvite potezi na paravojskite, koi pukaat sega po Makedonija dlaboko go poni`ija i go povredija makedonskiot narod. Zo{to? Neka se pra{aat sega tie lu|e koj im e prijatel na Albancite na Balkanot? So kogo sega }e `iveat? Makedoncite bea edinstvenite, koi dosega ja podavaa rakata na prijatelstvo i s# u{te ja podavaat za zaedni~ki `ivot i so`ivot. No, toa verojatno be{e zloupotrebeno. Albancite go znaat toa. 99 procenti od niv sakaat `ivot so Makedoncite. Sram im e {to dojde do ova. Se pra{uvaat samite kako da gi opravdaat dejstvata na nivnite bra}a koga ne se opravduva~ki. A ranite i bolkite ne mo`at tuku-taka da se pokrijat. Udri vamu, udri tamu, ne ostavija prostor za prijatelstvo so nikogo. So Srbite ne sakaat da se vidat, Grcite primenuvaat proteruvawe od nivnata teritorija i sega posegnaa po Makedonija. Edinstvenata zemja, koja gi po~ituva i integrira. Ne{tata ve}e ne mo`at da bidat kako {to bea. ]e se gledame popreku, so nedoverba, so strav. Ova }e zavr{i. Ni{to ne trae ve~no. No, {to potoa. Koj komu }e prosti, koj od kogo }e bara izvinuvawe. S# e nesfatlivo i nelogi~no. Odat Albancite na pazar za da go prodadat svojot zelen~uk i se jadosuvaat zo{to Makedoncite, koi dosega kupuvaa od nego pove}e ne kupuvaat. Makedoncite za sebe go velat istoto. Kade odime? Vo Evropa ili vo Azija? Vlegovme vo stapicite od koi te{ko se izleguva. Si gi palat edni so drugi du}anite i slatkarnicite za da gi pokrijat valkanicite na politikantite. Seto ova nim im odgovara. Problemot }e go prefrlat na me|unacionalnata omraza, a tie koi gi opleskaa rabotite }e se plaknat i me|usebno amnestiraat. Dodeka vie gledate kako siot kapital {to celiot `ivot ste go steknuvale so pot vi gori vo plamen, tie se dogovaraat koj koe ministerstvo }e go zeme. I vo edna vakva situacija tie samo na toa mislat. Za toa se rodeni. Gra|anite vo Srbija go zapalija Parlamentot na Milo{evi}, a nie si gi zapalivme me|usebno domovite. Zna~i, kaj nas narodot e vinoven, a ne politi~arite. Na naivnosta & nema kraj. Site zaedno treba da mu se sprotivstavat na ekstremizmot. Akcijata na makedonskite sili za bezbednost e legalna i sekoe kritikuvawe deka koristi sila e pogre{no. Tie sili ja branat svojata teritorija. Toa im e zada~a po Ustavot. ]e mavaat s# dodeka ima za mavawe. Otstapki za takvite dejstva ne smee da ima. Toa e zavet na site padnati borci za ovaa zemja.

Denovive po~ina legendata na makedonskata narodna pesna, Vaska Ilieva. Celiot `ivot pee{e za Makedonija, celiot `ivot `ivee{e za Makedonija i umre za Makedonija. Zad sebe ostavi iljada pesni, koi govorat za ovaa napatena zemja, za Goce Del~ev i negovite soborci. Vaska Ilieva umre na 4 maj, denot koga zagina i Goce Del~ev. Nejzinoto ime ostanuva vre`ano vo makedonskata istorija, isto kako i imiwata na najgolemite makedonski revolucioneri.