ODDALE^UVAWE OD MAKEDONSKOTO NACIONALNO PRA[AWE

Sli~ni ocenki za Makedonija iznesuva i francuskiot ambasador vo Sofija, @an Luj Bodie, vo svojot izve{taj od 19 maj 1955 godina: "Nivoto na `ivotot vo Vardarska Makedonija go potvrduva javnoto mislewe mnogu privrzano za idejata na edna unija na ju`nite Sloveni..., a za Makedonija (Egejska, m.b.) smestena me|u Udovo (selo blizu do Demirkapiskata klisura - m.b.) i Solun, se upotrebuva eden jazik - slovenski i vo celiot ovoj region selata prodol`uvaat da gi nosat slovenskite imiwa..., a Makedoncite od Pirinska Makedonija se orientirani kon Vardarska Makedonija...".

Nezavisno od toa do koj stepen diplomatskite pretstavnici na Francija proniknuvale vo vistinskite sostojbi za polo`bata i nacionalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji, sepak tie konstatirale deka vo jugoslovenskoto rakovodstvo, od godina na godina, s# pove}e se oddale~uvalo od makedonskoto nacionalno pra{awe.

Od polzuvanata dokumentacija proizleguva deka francuskite diplomatski pretstavnici jasno go voo~ile kaj Makedoncite s# posilniot polet na nacionalnoto ~uvstvo, ja istaknuvaat posebnosta na Makedonija i makedonskiot narod, a vo oddelni period ja opravduvaat borbata na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`avnost.

Vo tekot na site povoeni godini po Vtorata svetska vojna, Francija kako i nejzinite diplomatsko-konzularni pretstavnici vo Makedonija i Jugoslavija, vo svoite izve{tai, dokumenti i diplomatska korespondencija vo osnova iznesuvaat pozitivni viduvawa i ocenki za sozdavawe i razvojot na makedonskata dr`avnost na Republika Makedonija, kako ramnopravna federalna edinica na jugoslovenskata Federacija. Taka francuskite diplomatski pretstavnici po povod prazni~ni odbele`uvawa, a posebno nacionalnite praznici kako na primer 11 Oktomvri - denot na vostanieto na makedonskiot narod protiv fa{isti~kite okupatori, Ilinden, odnosno 2 avgust - golemiot praznik na makedonskiot narod od 1903 godina za osloboduvawe od turskoto ropstvo, 13 Noemvri - denot na osloboduvaweto na Skopje i drugi prazni~ni odbele`uvawa, vo svoite upateni ~estitki do najvisokite makedonski rakovoditeli i makedonskiot narod go izrazuvaat svoeto zadovolstvo i `elbi za prosperitet na makedonskata dr`ava i makedonskiot narod. Vakvite pozitivni ocenki za sozdadenata makedonska dr`avnost redovno se zastapeni niz postojnite francuski oficijalni dokumenti, a posebno vo izve{taite na francuskite pretstavnici upatuvani do francuskata Vlada.

Neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna nastanuvaat kvalitativni promeni vo egzistencijata na Makedonija i na makedonskiot narod. Vo taa smisla, mo{ne su{testveno e da se podvle~e deka u{te vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna be{e obezbedena nezavisnosta i nacionalniot suverenitet na Makedonija i na makedonskiot narod od vardarskiot del vo jugoslovenskata federativna zaednica. Taka, u{te kon krajot na juli i po~etokot na avgust 1944 godina, francuskoto voeno izvestituva~ko "Vtoro biro" go najavuva ra|aweto na novata makedonska dr`ava "nova makedonska dr`ava se sozdava vo srceto na Balkanot so glaven grad Skopje stop... te{ko e da se znae kade zapo~nuva i kade zavr{uva Makedonija... bidej}i ima jugoslovenska Makedonija, bugarska Makedonija i gr~ka Makedonija stop... ima sepak edna Makedonija i Makedonci... pretstavnicite na makedonskiot narod se sobraa da ja osnovaat nivnata dr`ava i sozdavaweto na makedonskata dr`ava }e ima direktni posledici da se zakopa voenata sekira me|u Bugarija i Jugoslovenite stop". Taka {to, makedonskiot narod odnapred znae{e zo{to se bori i ni{to ne be{e ostaveno na stihijata, odnosno za negovata sudbina da se re{ava "podocna i vo podobri vremiwa". Dr`avno-pravniot status za nezavisnosta i suverenitetot na makedonskiot narod so odlukite na AVNOJ, a posebno na ASNOM se sankcionirani u{te vo tekot na osloboditelnata vojna. Za ovie novonastanati promeni, francuskiot diplomatski pretstavnik vo Atina, @an Baelen, ja izvestuva svojata vlada vo Pariz, naglasuvaj}i deka "za sozdavaweto na makedonskata dr`ava e odlu~eno vo Jajce vo noemvri 1943 godina, a dr`avotvorniot akt (na makedonskata dr`ava-n.b.) e od 2 avgust 1944 godina. So sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo ramkite na jugoslovenskata federacija se iznesuvaat izvadoci od reakciite na bugarskite oficijalni pretstavnici vo bugarskiot pe~at 'Svoboda' i 'Utro' i Radio Sofija, kade se naglasuva deka ovoj ~in pretstavuva 'istoriski nastan od najgolemo zna~ewe' za so~uvuvawe na mirot na Balkanot i {to za politikata na Ote~estveniot front na Bugarija, sozdavaweto na makedonskata dr`ava pretstavuva definitiven i kone~en udar na idejata za golema Bugarija... Ovaa makedonska nacionalna svest e samata sposobna da gi zacvrsti raznite nacionalni eksponenti vo eden blok... Prvoto makedonsko nacionalno sobranie vo imeto na makedonskiot narod, ja proklamira makedonskata dr`ava kako konstitutiven ~len, ramnopraven vo novata jugoslovenska demokratska zaednica...".

Vpro~em, za vistinata za ra|aweto na novata makedonska dr`ava u{te vo tekot na vojnata znaeja i Golemite sili, bidej}i nivnite pretstavnici na voenite misii (na SAD, Sovetskiot Sojuz i Anglija) prisustvuvaa na inaugurativnata sednica na Makedonskoto sobranie, na koe "se prifatija pove}e merki za rekonstrukcija na Makedonija. Izrazeno e zadovolstvo od otvoraweto u~ili{ta na makedonski jazik vo cela Makedonija i najaveno e otvoraweto na Univerzitetot vo Skopje... izbrani se kako nadvore{ni po~esni pretsedateli ^er~il, Ruzvelt, Stalin i Tito...".

So odlukite na zasedanieto na ASNOM, ustavno-pravno se ostvarija vekovnite streme`i na makedonskiot narod za samostojnost, nacionalen `ivot so razvitok na svoja nacionalna dr`ava. Ovie odluki se od presvrtno istorisko zna~ewe za Makedonija i makedonskiot narod, bidej}i ja izmenija negovata vekovna polo`ba od istoriski objekt vo istoriski subjekt, so {to se zdobi so pravoto sam da re{ava za svojata sudbina i da ja naso~uva svojata egzistencija i {to e najzna~ajno gi neutralizira i gi zgasna zavojuva~kite apetiti na negovite sosedi, no istovremeno gi voznemiri, bidje}i kako {to naglasuva francuskata misija smestena vo London vo esenta 1944 godina: "... Ovaa zemja pred da figurira me|u {este dr`avi {to ja osnovaat jugoslovenskata federacija, bi mo`elo da se ka`e deka eden del od bugarskata Makedonija, ~ii `iteli sakaat da se obedinat so nivnite sonarodnici od Jugoslavija, i bi trebalo da bide priklu~ena vo Federacijata (jugoslovenskata n.b.) gr~kata Vlada bi se voznemirila od ovie tendencii vo koi bi se skicirala edna pogolema Makedonija... Ovoj incident bi mo`el da predizvika voznemirenost, britanskata Vlada gi osuduva aferite na Jugoslovenite... Grcite se dosta zbrkani od samite sebe si i bez pra{aweto na Makedoncite...".

U{te vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna, {to se odnesuva do karakterot na dr`avnoto ureduvawe na pretstojnata Nova Jugoslavija, vo koja se soglasi dobrovolno da pristapi i makedonskiot narod, mo{ne definirana ocenka i vizija iznese J.B. Tito vo esenta 1944 godina vo intervjuto na mar{al Tito i Kimon Georgiev (toga{en premier na Bugarija, n.b.) "nova Federativna Jugoslavija gi opfa}a {este federalni edinici: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora, a nekoi regioni kako Vojvodina }e ima svoja avtonomija vo sostavot na edna federalna edinica. Sekoja federalna edinica }e ima svoja nacionalna vlada, a Federativna Jugoslavija }e ima svoja vlada i edno konstitutivno sobranie {to }e bide izbrano vedna{ po osloboduvaweto... Jugoslavija }e se zastapuva za zbli`uvawe i sorabotka so balkanskite sosedi, na prvo mesto so Bugarija... kako garancija protiv site konflikti na Balkanot".

Francuskata misija akreditirana vo London pravi analiza na Titovata koncepcija i nameri okolu sozdavaweto na novata jugoslovenska Federacija i inkorporiraweto na novata makedonska dr`ava vo edna "makedonskata dr`ava e edna od {este dr`avi spored programata na Tito... {to ja so~inuvaat nova Federalna Jugoslavija... sozdavaweto na obedineta Makedonija izgleda mo`e da bide prv zna~aen preduslov za zbli`uvawe me|u Jugoslavija i Bugarija... Makedonija od site regioni na Jugoslavija e onoj kade komunizmot ima najsilna pozicija. Nivnoto naselenie (makedonskoto n.b.) e ugnetuvano so vekovi od Turcite, a potoa i od negovite razni 'osloboditeli'..., no za Makedoncite, nivnata zemja gi opfa}a delovi od bugarskite i gr~kite teritorii i go smetaat za vistinski glaven grad Solun...".