GORDOSTA NA MAKEDONIJA

Biografijata na Goce Del~ev zapo~nuva vo Kuku{, malo `ivopisno grad~e vo primorskiot del na Makedonija, na 35 kilometri od Solun, srede najbogatata makedonska oblast. Po svojata geografska polo`ba ova mesto i negovata okolina odigraa vidna uloga kako prirodno sredi{te, kako stopanski, politi~ki i prosvetno-kulturen centar vo ovoj del na Makedonija.

Del~ev se razviva{e vo edna tipi~na makedonska sredina, vo edna blagorodna semejna atmosfera {to mo`e{e da ja ima ropska Makedonija vo 19 vek. Toj poteknuva od rodoqubivo esnafsko semejstvo - Del~evci, koe se smeta za edno od najstarite vo Kuku{. Roden e na 23 januari po star, odnosno na ~etvrti fevruari po nov stil 1872 godina, od majka Sultana i tatko Nikola, kako edno od devette deca. Najranite negovi detski godini pominuvaat vo period na razdvi`uvawe i nemiri. Vo u~ebnata 1879/80 godina Goce Del~ev se zapi{a vo prvo oddelenie na progimnazijalnoto u~ili{te vo Kuku{. Kako u~enik be{e primeren i vnimatelen. Po zavr{uvaweto na tretiot klas toj se vode{e so mislata da go prodol`i obrazovanieto vo Solun, da se zdobie so povisoka kultura i obrazovanie, da go otkrie svetot. Esenta 1888 godina, Goce se prefrli vo Solun, {to pretstavuva mo{ne zna~aen moment vo negovata biografija. Se zapi{a vo ~etvrtiot klas na ma{kata gimnazija "Kiril i Metodij" koja vo toa vreme be{e va`na prosvetno kulturna ustanova na makedonskiot narod.

Del~ev ve}e na 16 godini seriozno u~e{e i gi {ire{e svoite znaewa i horizonti. Vo isto vreme toj se svrzuva{e so me~tite i streme`ite na narodnite masi, {to se preleva{e so razigranite nastroenija za sostojbata vo pradedovskata zemja. U{te tuka, vo Solun, toj naide na povolna po~va i zapo~na da mu se posvetuva na svojot revolucioneren `ivot, na svojata neprestajna revolucionerna podgotvenost. ^ekor napred kon toj svetol ~in pretstavuva{e negovoto vklu~uvawe vo tajnite u~eni~ki grupi i kru`oci {to postoeja vo gimnazijata. Vo 1890-ta godina toj e ve}e rakovoditel na taen kru`ok, kade {to se ~ita literatura so revolucionerna sodr`ina, se razgleduvaat primerite od drugi osloboditelni dvi`ewa, a se izveduvaat i prakti~ni ve`bi so osmisleni oru`ja. Vo u~ebnata 1890/91 godina Goce go zavr{i {estiot klas na Solunskata gimnazija i se opredeli da go prodol`i obrazovanieto na Voenoto u~ili{te vo Sofija. Vo po~etokot na juli 1891 godina toj so grupa drugari od rodnoto mesto zamina da se zapi{e vo Voenoto u~ili{te.

Na voenata i ideolo{ka obrazovanost i podgotvenost Goce Del~ev polaga{e golemo vnimanie i zna~ewe. Vo ovie su{testveni elementi na revolucijata toj vleva{e perspektivi i nade`i. Vo toa se krie{e vistinata za drevniot opit deka idejnoto na~elo vo osloboditelnata kauza uspevalo samo i edinstveno koga toa se materijaliziralo, osoznavalo i ostvaruvalo so ideolo{ka vdahnovenost i po vooru`en pat.

Prestojot na Goce Del~ev vo Bugarija pa|a vo vremeto na takanare~eniot re`im na Stambolov (1887-1894). Ovoj re`im se sproveduva{e so nasilstva i grabe`i i so servilnost kon tu|iot imperijalizam. Vo juni 1894 godina zavr{ija godi{nite ispiti koi Goce gi pomina primerno, me|utoa negovoto nazna~uvawe za oficer be{e odlo`eno. So naredba od 16 septemvri 1894 godina Goce Del~ev, zaedno so drugite pitomci koi "nesoodvetno se odnesuvaa", be{e isklu~en od Voenoto u~ili{te.

Vo svoeto revolucionerno izdignuvawe Goce Del~ev polaga{e golemi gri`i za zapoznavawe so revolucionernite, nacionalnoosloboditelnite i osloboditelnite dvi`ewa na drugite narodi. Tuka spa|a{e i prou~uvaweto na biografiite na istaknatite li~nosti, osobeno na onie {to go dale svojot pridones kon osloboditelnoto delo na narodite. Vrz izgraduvaweto na revolucionerniot profil na Goce Del~ev vlijae{e i atmosferata i krugot vo koj se dvi`e{e. U{te vo Solunskata gimnazija toj sozdade okolu sebe grupa privrzanici koi se aktiviraa vo rabotata na revolucionerniot kru`ok. Prvata etapa od negovata revolucionerna dejnost zapo~na vo [tip, vo {tipskoto Novo Selo, tvrdinata na makedonskata revolucionerna samodejnost, nare~ena u{te "Probno u~ili{te za revolucioneri".

Po pristignuvaweto vo [tip Goce Del~ev najprvo se sretna so Dame Gruev, eden od osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija, a po taa sredba Goce se za~leni vo redovite na Organizacijata. Vidna i zabele`itelna rabota poka`a i kako nastavnik vo progimnazijalnoto u~ili{te vo Novo Selo kade {to stapi na rabota vo noemvri 1894 godina. Neposredno pred zavr{uvaweto na u~ebnata 1894/95 Goce Del~ev i Dame Gruev go napu{tija [tip.

S# pogolemoto aktivirawe na Goce Del~ev vo revolucionernata organizacija & stanuva{e "somnitelno" na gospodare~kata osmanliska vlast. Pri slu~ajnoto otkrivawe na eden transport na bombi i municija od [tip za Bitola i toj be{e obvinet, no uspea da se odbrani od toa. Sepak, be{e uapsen vo april 1896 godina, a vo maj istata godina be{e odveden vo Skopje i zatvoren vo famozniot skopski zatvor Kur{umli-an.

So s# pogolemoto osoznavawe i revolucionerno razdvi`uvawe na makedonskite porobeni masi, kako i so s# poanga`iranoto aktivirawe na Goce Del~ev i na preostanatite protagonisti, rezultira{e sosema nov podem vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i sozdava{e zdrava revolucionerna klima za borba protiv osmanliskiot gospodare~ki sistem i stranskite propagandi. Na Solunskiot kongres vo 1896 godina Goce Del~ev i \or~e Petrov dobija zada~a da izrabotat nov ustav i pravilnik na Organizacijata. Kongresot go izbra Goceta za ~len na Centralniot komitet. Po negovoto zavr{uvawe Del~ev zaedno so \or~e Petrov zamina za Sofija, kade obajcata se zafatija da rabotat vrz ustavot na Organiziacijata, {to go dobija kako zada~a od Kongresot. Po zavr{uvaweto na ovaa rabota vo u~ebnata 1896/97 godina be{e nazna~en za dol`nosta glaven u~itel vo Bansko.

Goce Del~ev kako zadgrani~en pretstavnik se anga`ira{e vo borbata protiv vrhovizmot i vrhovisti~kite akcii vo Makedonija, no isto taka i vo obezbeduvaweto na Organizacijata so materijalni sredstva, oru`je, municija i revolucionerna literatura. Naj`iva i najrazgraneta organizatorska dejnost Goce Del~ev razviva{e kako inspektor na ~etite, osobeno po golemite aferi i nastani svrzani so zatvoraweto na ~lenovite na Centralniot komitet. Koga okru`nite komiteti dobivaa {iroki ovlastuvawa, toj zapo~na da gi inspektira revolucionernite reoni vo centralniot, zapadniot i ju`niot del na Makedonija. Ovoj negov pat e nare~en "Golemiot pohod" so {to pridonese za novo za`ivuvawe na revolucionernoto delo, ostavi neizbri{livi tragi kaj ~lenovite na Organizacijata i vo srcata na makedonskite narodni masi. Po ovoj "pohod", vo fevruari 1902 godina, Del~ev se vrati na starata dol`nost vo zadgrani~noto pretstavni{tvo i povtorno se anga`ira{e vo zacvrstuvaweto na pograni~nite reoni, preku koi i natamu se prefrluva oru`je, municija, literatura, vesnici, reonski karti, borci i kuriri za vnatre{nosta na Makedonija. Toj polaga{e vnimanie i na pe~atnata propaganda. Za taa cel ja poddr`uva{e inicijativata za izleguvawe na makedonskiot vesnik "Delo" vo 1902 godina, koj ja {tite{e makedonskata borba i se bore{e protiv vrhovizmot.

Vo 1903 godina na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe mu se nametna pra{aweto na vostanieto. Goce Del~ev sosema opredeleno gi sogleduva{e i gi predviduva{e reperkusiite {to bi nastanale so izveduvawe na "predvremeno vostanie", kako {to planiraa da provociraat vrhovistite. Na 17 april 1903 godina Goce zamina za Solun so cel da ostvari sredba so Dame Gruev za da go razubedi za odlo`uvawe na vostanieto. Vo svoite razgovori so Dameta, Del~ev ne uspea vo razubeduvaweto za povlekuvawe na re{enieto za vostanie, no sepak uspea da nametne nekoi svoi pogledi i za malku da go odlo`i vostanieto planirano za maj.

Prestojot na Goce Del~ev vo Solun se smeta{e kako finale na seto ona {to toj vo tekot na izminatata decenija be{e go napravil za Makedonija i za svojot narod. Na vtori maj 1903 godina toj pristigna vo seloto Banica za da se sretne so Serskata i Dramskata ~eta i ottuka da trgnat kon Ali-Botu{. Na ~etvrti maj 1903 godina se odigruva{e nastanot kaj Banica, kade Goce Del~ev zaginuva.

Postojat pove}e verzii za negovoto zaginuvawe, izneseni od neposredni svedoci na ovaa tragedija. Okolnostite {to dovedoa do ubistvoto na Goce Del~ev gi pokriva prevezot na izvesna tainstvenost, no o~igledno e deka stanuva zbor za predavstvo i deka vo nego se zame{ani razni faktori i interesi. Na ubistvoto na Del~ev osmanliskata vlada mu dade golema glasnost. Visokata porta izdade oficijalno soop{tenie i gi izvesti za Gocevata smrt svoite diplomatski pretstavni{tva vo stranstvo koi bea zadol`eni vesta da ja prenesat do stranskite vladi i do pe~atot. So ova Portata saka{e da go istakne svojot uspeh vo borbata protiv nositelite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe.