IGRA ZA DEMOGRAFSKO PREKROJUVAWE NA MAKEDONIJA!?

Me|utoa, ova vo nikoj slu~aj ne se odnesuva i za Makedonija. Vo nea, kako na filmska lenta, po edno isto scenario, od 1991 godina pa navamu se povtoruvaat edni isti nastani. Albancite postojano se zakanuvaat so bojkot na popisot, bidej}i se ~uvstvuvaat zagrozeni od mnozinskiot narod - Makedoncite. Tie sebesi se smetaat za "ustavotvoren narod", politi~ka ocenka {to ja izvlekuvaat od sopstvenite procenki deka vo Makedonija `iveat okolu milion Albanci - teza {to podocna ja promenija vo brojka od 800 iljadi. Ottamu, podocna proizlegoa site nivni veri`ni, sinxiresti reakcii. Na povik na PDP, Albancite go bojkotiraa popisot od 1991 godina, a ne{to podocna vo 1994 godina na vonredniot popis koj be{e sproveden pod lupata na Sovetot na Evropa, albanskata populacija od Debar ne se odzva na gra|anskata dol`nost za popi{uvawe.

Nivnata strategija ne se promeni ni vo tekot na ovaa godina koga na po~etokot be{e donesen Zakonot za popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo 2001 godina. So nego se predviduva{e redovniot popis da se odr`i od 15 do 30 maj, eden mesec podocna od popisite vo zemjite vo regionot: Bugarija i Albanija. Za razlika od nas, vo ovie zemji na Makedoncite ne im bea dadeni nitu osnovnite prava za izrazuvawe na sopstvenoto ~uvstvo za nacionalna samobitnost. Tie bea popi{uvani vo grafata "ostanati", a dokolku ja izrazea svojata makedonska pripadnost, nivnoto zapi{uvawe tradicionalno be{e prepravano so guma za bri{ewe. Zatoa, ako se sporedat popisite vo Bugarija i vo Albanija so ovoj {to se odlo`i vo Makedonija, toga{ demokratskite merila i kriteriumi na po~ituvanite zapadnoevropski diplomati ne se isti, tuku se ~ini deka za edni zemji va`at drugi pravila, a za Makedonija ima poinakvi "ar{ini".

Eden od glavnite argumenti za odlo`uvawe na popisot vo Republika Makedonija mora da se bara vo faktot na vlo{enata bezbednosna situacija koja, za `al morame da potsetime, ja sozdadoa odredeni ekstremni strui od albanskata populacija vo zemjava. Toa odi vo prilog na taktikata na albanskite politi~ari od DPA i od PDP koi sopstvenite barawa i interesi gi kanaliziraa niz instituciite na sistemot.

Sepak, preku arsenalot na zborovi {to vo poslednive dvaesetina i pove}e dena be{e upotrebuvan, mo`e da se konstatira deka nema golema razlika vo barawata na albanskite politi~ari. Taka, na primer, koordinatorot na prateni~kata grupa na DPA, Zamir Dika, izjavi deka negovata partija e za odlo`uvawe na popisot, bidej}i vo Makedonija e vlo{ena bezbednosnata situacija i nema uslovi za uspe{en popis. Mnogu poostar vo re~nikot e pratenikot Naser Ziberi, visok partiski funkcioner od PDP, koj veli deka s# dodeka ne se vratat raselenite lica - Albanci, s# dodeka ne se vovede dvojazi~no popi{uvawe, i toa na albanski i na makedonski jazik na celata teritorija na RM, nema da ima verodostoen popis. Toj vo svoite barawa odi i malku podaleku. Ne im veruva na makedonskite statisti~ari, bidej}i vo Dr`avniot zavod za statistika na RM, navodno, nemalo vraboteno Albanci. Zatoa Ziberi javno pobara me|unarodni posmatra~i od Sovetot na Evropa i od EU, koi }e prisustvuvaat pri obrabotkata na podatocite. Pra{awe koe vo nitu edna zemja ne smee da se politizira ili da se dovede pod vlijanie na politi~arite, bidej}i ne soodvetstvuva na me|unarodno priznatite principi za popi{uvawe i strogata tajnost na li~nite podatoci na gra|anite.

[to se odnesuva do dilemata za prisutnosta na vraboteni Albanci vo Zavodot, mo`eme delumno da se soglasime, osobeno ako toa odi vo soglasnost so procentualnoto u~estvo na nacionalnostite vo organite na dr`avnata uprava i vo instituciite na sistemot. Me|utoa, na{ite istra`uvawa velat deka vtoriot ~ovek vo Dr`avniot zavod za statistika na RM, zamenik-direktorot, e Albanec. Toa e gospodinot Nazmi Mali}i koj e vraboten od pred dve godini. Dokolku malku pove}e se pro~epka po hodnicite na Zavodot, }e se doznae deka Albanka raboti i vo sektorot za socijalna statistika. Taa tamu raboti celi 6 godini.

Taka, pa|aat vo voda tvrdewata na gospodinot Ziberi od PDP deka nema vraboteno Albanci vo Dr`avniot zavod za statistika. No, ostanuva otvoreno pra{aweto dali po vakov klu~ mora sekoj da se vrabotuva vo dr`avna institucija, bidej}i stanuva zbor za specifi~na oblast kade {to treba da rabotat stru~ni i obu~eni lica. Na Zapadot stru~nosta "ne pra{uva" dali si Makedonec, Albanec Tur~in, Rom ili Srbin. Vo vakva dejnost mo`e da raboti i Eskim. Se razbira, dokolku si ja poznava rabotata i e lojalen gra|anin na Republika Makedonija vo koja nitu edna{ ne go bojkotiral popisot!

Albanskite politi~ari vo Makedonija postojano tvrdat deka za vreme na popisot i po nego mora da ima me|unarodna monitoring-misija. Ovoj politi~ki stav go izvlekuvaat od nedoverbata kon instituciite na sistemot. Nivnite nacionalni barawa ve}e ni se sosema jasni i poznati, bidej}i ottamu se vle~at site potezi i tezi za brojnosta na albanskata populacija.

No, sepak }e morame da odgovorime na krucijalniot problem so me|unarodniot monitoring vrz popisot na naselenieto, doma}instva i stanovite vo RM. Na{ite soznanija govorat deka me|unarodniot monitoring za sproveduvawe na popisite ne se regulira so preporakite na OON, edinstvena me|unarodna organizacija koja gi propi{uva kriteriumite i metodolo{kite osnovi za popi{uvawe koi se po~ituvaat vo celiot svet. Me|unarodniot monitoring go pravat soodvetni nadle`ni me|unarodni subjekti: OBSE, Sovetot na Evropa itn. Za vreme na popis, me|unaroden monitoring mo`e da bara samata zemja koja ja sproveduva ovaa procedura ili gorenavedenite subjekti, no vo toj slu~aj e potrebna soglasnost od zemjata-doma}in. Spored dosega{nite sogleduvawa na Dr`avniot zavod za statistika na RM, monitoring na popisot vo 2001 godina e potreben samo pri neposredno sproveduvawe na popisot na teren i toa so odreden broj posmatra~i. No, se razbira, dokolku toj se odr`i od prvi do 15 oktomvri godinava.

Zavodot ocenuva deka monitoringot }e treba da go vr{at lica (eksperti) - demografi od evropskiot statisti~ki sistem. Pritoa, instrukta`ata na licata {to }e ja vr{at monitoring - misijata vo Makedonija }e treba da ja napravat lu|e od Dr`avniot zavod za statistika. So toa }e se izbegnat nedostatocite i propustite {to se konstatirani vo odnos na rabotata na oddelni posmatra~i za vreme na sproveduvaweto na vonredniot popis vo 1994 godina. Spored Zavodot, me|unarodnite posmatra~i }e mo`at da vr{at monitoring samo na obrabotkata na prvite i kone~nite rezultati, a vo tek se aktivnosti za definirawe na konkretniot predlog so koj }e se preciziraat rabotite. Vakvata procedura se po~ituva nasekade vo svetot, bez razlika dali stanuva zbor za najmo}nata ekonomska i voena sila SAD, ili najdemokratskata dr`ava Finska, odnosno [vedska, koga stanuva zbor za ~ovekovite prava i slobodi.