"RE[ITELEN ODGOVOR" PROTIV ALBANSKIOT EKSTREMIZAM

Sepak, Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi sledea aferi kako za vreme na krizata, taka i po nea. MVR se "proslavi" so prislu{uvaweto, a MO so aferata za javni nabavki vo koja bea vklu~eni rodnini na ministerot Paunovski.

So portparolot na ARM, polkovnik Blagoja Markovski, ~ovekot koj me|u drugoto ja informira{e javnosta za tanu{evskite i tetovskite nastani, razgovaravme za voenite akcii, za problemite so koi se soo~uva{e i se soo~uva na{ata Armija, no i za aferata {to ja razni{a ministerskata fotelja vo Odbranata. Polkovnik Markovski, zaedno so Nikola ^unihin, be{e vklu~en vo scenarioto i re`ijata na dokumentarniot film na MTV "Re{itelen odgovor", vo koj se otslikani voenite dejstva od po~etokot do krajot na krizata.

Vo javnosta se vrtea {pekulacii deka uspe{nosta na poslednata akcija {to ja prezemaa bezbednosnite sili na Republika Makedonija be{e zadocneta, no sepak uspe{na samo poradi toa {to Armijata i Policijata "re{ija" da gi vratat i konsultiraat penzioniranite generali.

Planot na akcijata proizleguva od globalniot plan za odbrana na Republika Makedonija. Toj globalen plan e odamna izraboten, fakti~ki vedna{ po formiraweto na Armijata i toj se dopolnuva sekoga{ so aktuelnostite, vo odnos na toa kolkava e nejzinata brojna sostojba, koi voeni sredstva se nabavuvaat i sli~no. [to zna~i deka akcijata e del od globalniot plan na Republika Makedonija so to~na preciziranost na momentalnata sostojba i aktivnostite {to treba Armijata da gi sproveduva, veli polkovnik Markovski.

Planot za odbrana i drugi aktivnosti na Armijata ne se delo na eden ~ovek, tuku se vklu~uvaat site strukturi na General{tabot i site komandanti na edinicite koi se vo neposredna vrska na General{tabot - korpusite i samostojnite edinici. Site tie od aspekt na svojata stru~nost, ingerencii i dol`nost davaat predlozi na koj na~in treba da bide pokrien nivniot delokrug vo planot na aktivnosta. Toa e edna kompleksna aktivnost, kade {to site nie davame predlozi, koi gi slu{a na~alnikot i na krajot donesuva zaklu~ok i go odobruva planot.

Akcijata ne e zavr{ena. Obi~no jas velam bitkata ja dobivme, no borbata trae, bidej}i s# u{te se sre}avame so najrazli~ni ostatoci od diverzantsko-teroristi~kite grupi. Ima mnogu raseani mini dol` severnata granica, taka {to na{ite edinici s# u{te se anga`irani vo ras~istuvaweto i sreduvaweto na sostojbata, koja sakame da ja dovedeme do toa nivo koga naselenieto }e mo`e da se vrati i slobodno da `ivee vo svoite domovi, veli Markovski.

Pred da se vklu~ime vo ovaa aktivnost, gi sogleduvavme site aspekti na nastanite i od tie pri~ini se sovetuvavme so site strukturi. Prvo, toa be{e mnogu va`no da se napravi zatoa {to akcijata se izveduva{e vo sodejstvo so policiskite strukturi. Zaedno so niv gi formiravme t.n. bezbednosni sili. Vsu{nost, nie dejstvuvavme vo ovie uslovi kako vooru`ena struktura na Republika Makedonija. Vo ovoj kontekst, na{ite sovetuvawa odea vo taa nasoka {to odr`avme sostanok so site penzionirani generali koi imaa mnogu konstruktivni predlozi. Me|u drugoto, gi pra{avme dali nekoj saka da bide aktivno vklu~en, {to be{e na zadovolstvo na mnogumina od niv, bez da postavuvaat nikakvi uslovi. Fakti~ki, ova vklu~uvawe na nekolku visoki oficeri dade golem pridones vo akcijata. No, }e povtoram deka bez ogled na nivnoto vklu~uvawe, stanuva zbor za kolektivna akcija vo koja mnogu e te{ko akciite da se pripi{uvaat na poedinci. Akcijata pri izveduvawe treba da se sogleduva niz prizmata na eden sinxir. Vie mo`ete da go dr`ite vrvot na sinxirot, no ako edna negova alka otka`e, toga{ ne mo`ete da go sprovedete ona {to ste go zamislile, odnosno, od na~alnikot na General{tabot do posledniot vojnik mora da funkcionira besprekorno, inaku nema rezultati, objasnuva Markovski.

Spored nego, pozitivno e toa {to zamislenoto funkcionira{e vo globala i celta e ostvarena vo globala. Duri nekoi od izveduvanite akcii se ostvareni i pred planiranoto vreme, vo situacii na neo~ekuvano sprotivstavuvawe, stavaj}i vo prv plan `eni i deca ili vo situacii koga moraa da bidat strogo selektivni kon celite.

Toa zna~i da ne ru{ime mnogu, a isto taka i strogo da gi odreduvame celite kade {to }e dejstvuvame, da nema `rtvi. Jas nekolku pati sum istaknal deka sum osobeno gord {to Armijata od sevkupnata ovaa aktivnost ne nanese nitu edna civilna `rtva, {to e mnogu va`no da se postigne vo edni vakvi borbeni dejstva, veli Markovski. Poslednava akcija gi iznese na videlina i site negativnosti i nesredeni raboti, koi ve}e podolgo vreme se provlekuvaat, a toa e nedovolno obu~en rezerven sostav, neusoglasenost vo obukata na dvete bezbednosni strukturi i sli~no.

Sledna rabota, koja najverojatno proizleguva od razlikite vo stepenot na obu~enosta me|u Armijata i policijata, e toa {to nie po prv pat se najdovme vo edna vakva situacija kade {to i dvete sili dejstvuvaat kako edna edinstvena. Ne bi rekol deka ima{e nedorazbirawa, tuku razli~en stepen na nivoto na obuka i sovladana tehnika. Tuka se javi problemot kako tie dve strukturi da se usoglasat da dejstvuvaat zaedno. Na toj plan treba da porazmislat vo povisokite strukturi i tuka da se usoglasi ova nivo na obu~enost me|u ednite i drugite, istaknuva Markovski.

Rabotite izlegoa od kontrola vo Tanu{evci, zatoa {to se dozvoli preminuvawe i pregrupirawe na teroristi~kite grupi na granicata me|u Makedonija i Kosovo.

Armijata na RM ima ingerencii da ja kontrolira granicata vo teritorijata vo dlabo~ina od 100 metri od grani~nata linija. No, ima edno pravilo vo koe se veli deka armijata bez ogled na mestopolo`bata ne vleguva vo naseleni mesta. Tamu kade {to se ku}ite na grani~nata linija, okolu 100 metri, se vr{eni site podgotovki. Ne sakam da ja prefrlam vinata kaj nekoi drugi strukturi, no sepak policijata trebalo da vodi smetka za toa, deciden e Markovski.

Vo sobraniska procedura se nao|a Zakonot za odbrana koj ne predviduva namaluvawe na voeniot rok, me|utoa namaluvaweto na {est meseci sepak be{e edna od alternativite koja be{e spomenata od Ministerstvoto za odbrana, za smetka na profesionalnite vojnici.

Praktikata vo drugite zemji potvrduva deka redovnata vojska e poevtina, no toa bara posebna obuka, po koja doa|a nov kontingent regruti i morate da ja povtoruvate celata procedura, a potoa da gi povikuvate vo rezerven sostav, povtorno da go trenirate toa obu~uvawe so niv, objasnuva Markovski. Kaj profesionalnite vojnici pozitivno e toa {to edna{ obu~eniot takov vojnik go zadr`uva nivoto na obuka, postojano e aktiven i samo go usovr{uva obu~uvaweto. Kaj nas, vo ovaa prilika se poka`a deka navistina profesionalnite vojnici si bea na nivoto na koe i o~ekuvavme i slobodno mo`e da se ka`e deka te`i{teto na voenite dejstva go izvedoa tie, so aktivna poddr{ka na regrutniot i rezervniot sostav. Nie imame proekt od minatata godina koj predviduva{e okolu 700 profesionalni vojnici i o~ekuvavme deka do 2003 godina }e go napravime sostavot pedeset-pedeset.

Ne bi sakal da bidam deciden vo vrska so namaluvaweto na voeniot rok na {est meseci. Prvo treba toa zakonski da se regulira. Znaete deka na{iot Zakon za odbrana, koj gi opfa}a ovie pra{awa, e vo sobraniska procedura. Nie vo toj zakon nemame staveno {est meseci, no bidje}i ima razmisluvawe za takvo ne{to, toj treba da se dopolni. Pred s#, treba da vidime so koe tempo }e nastapime vo profesionalizacijata na vojnicite. Ako go postigneme toa nivo do 2003 godina, toga{ navistina mo`eme da razmisluvame za skusuvawe na voeniot rok. Inaku, li~no smetam deka {est meseci se sosema dovolni da se obu~i vojni~kiot kontingent od regrutniot sostav, veli Markovski.

Problemot so nedovolnata obu~enost se javi i kaj oficerskiot kadar od Voenata akademija nad koja so rekonstrukcijata na Armijata zastanuva komandata za obuka vo General{tabot. Spored polkovnik Markovski, celta na vakvoto postavuvawe na Voenata akademija i na site drugi specijalizacii i kursevi e taa da proizveduva oficerski kadar, izve`ban do toj stepen, koga }e zavr{i Akademija, vedna{ da mo`at da ja prifatat dol`nosta na koja }e bidat postaveni, Akademijata da proizveduva pove}e stare{inski kadar, a ne kadar koj }e razmisluva pove}e za beli mantili.

Vo zavisnost od potrebite, be{e vklu~en i rezervniot sostav i toa vo pove}e nasoki, vo slu`bite za logistika, kade {to treba{e da se dava poddr{ka na voenite edinici, no i vo borbenite redovi, pred s#, vo artileriskite edinici. Sepak, vo javnosta se javi vpe~atok deka se taktizira{e so odbranata.

Nie bevme podgotveni da reagirame u{te prviot den, ili da bidam poprecizen, 2-3 dena potoa kolku {to ni be{e potrebno da napravime izvod od spomenatiot plan za odbrana na R. Makedonija. Vedna{ po toa mo`evme da reagirame, no najverojatno politi~arite treba{e da odlu~uvaat, razmisluvaat, a nie ~ekavme naredba od vrhovniot komandant, pretsedatelot Boris Trajkovski. Toga{ koga toj ja izdade naredbata, nie po~navme da dejstvuvame, precizira Markovski.

Za vreme na akcijata ima{e doopremuvawe na Armijata, pri {to taa dobi posofisticirana oprema koja }e gi zbogatuva nejzinite aktivnosti od koja bilo oblast.

Go opremivme voenoto vozduhoplovstvo so doa|aweto na najnovite helikopteri. Imame piloti koi imaat pilotirano i na supersoni~ni avioni, taka {to ne be{e problem da se vklu~at vo ovaa aktivnost, so isklu~ok na MI-24, za koj treba doobu~uvawe na planiranite piloti. Planirame i ponatamu da rabotime na pro{iruvawe na voenoto vozduhoplovstvo, no naskoro }e izlezeme so toj podatok. Ne bi sakal pred vreme da zboruvam, istakna polkovnik Markovski.

Za aferata so javnite nabavki vo Ministerstvoto za odbrana ne saka da zboruva, bidej}i toa e vo ramkite na Ministerstvoto, a negovite ingerencii se na nivo na General{tabot. Za `al, tie samo gi snosat posledicite. Se {pekulira{e deka vo prvite denovi od voenite dejstva se javil nedostig od hrana za vojnicite, potoa aferata so rasipanite pa{teti...

Jas bi se povikal na izjavite na ministerot, veli Markovski, iako gi nemam tie podatoci, a toa e deka sme bile vo edna sostojba koga sme bile na saldoto nula. Me|utoa, na{ite organi gi koristele dr`avnite rezervi, {to ne e dobro, no jas ne sakam toa da go komentiram, bidej}i ne e vo moja nadle`nost. Bitno e deka nie kako vojnici nitu eden den ne po~ustvuvavme deka ne{to ni fali. Sakam da napomenam deka rezervistite, koi za prvpat gi povikavme, ne bea direktno vklu~eni vo borbenite operacii. Strogo vodevme smetka niv, zaedno so regrutniot sostav, da ne gi vklu~uvame direktno vo voenite dejstva.

Vo izminative nastani se javuvaa i golem broj dobrovolci, koi kako vistinski patrioti sakaa da go dadat svojot pridones za odbranata na zemjata, a ne bea prifateni vo akciite.

Na{a procenka be{e da ne gi prifa}ame site od ednostavna pri~ina {to }e se sozdade{e nepotreben vi{ok, no gi prifa}avme onie kade {to imavme nedostig na konkretna specijalnost. Tamu kade {to imavme dovolno, im se zablagodaruvavme na nivnata `elba da se priklu~at kon Armijata vo ovie te{ki denovi. Imaj}i go iskustvoto od nekoi sosedni zemji, sozdavaweto na nekoja paralelna armija dobrovolci e mnogu negativna rabota. Jas ne se somnevam vo nivnata ~ista i dobrovolna svest da go dadat svojot pridones vo eliminiraweto na odredena posledica, me|utoa mnogu e podobro koga e toa na organiziran na~in, preku mobilizaciskiot princip, a vo ramki na edna odredena voena formacija na ARM, veli Markovski.

Na na{eto pra{awe kako se odnesuvale vojnicite od albanska nacionalnost i dali tie bile vklu~eni vo voenite akcii, Markovski so odgovor deka tie ne pravele razlika dali se toa vojnici od albanska ili nekoja druga nacionalnost, tuku deka bile vklu~uvani vojnici vo soglasnost so nivnata profesionalna postavenost.

Toj istakna oti ne treba da se tai deka imalo odredeni vojnici koi pobegnale, od koi 95 otsto bea od albanska nacionalnost, {to mo`e da se tolkuva kako strav, mlade{ko neiskustvo ili ne{to drugo.

Armijata ima vkupno 8 `rtvi, so toa {to vo direktna borba ima samo eden zaginat profesionalen vojnik. Preostanatite se ili od protivtenkovski mini ili kako rezultat na nesre}en slu~aj.

Sakam da gi demantiram site {pekulacii vo javnosta vo vrska so navodnoto neiskustvo na pilotot na helikopterot, bidej}i stanuva zbor za eden navistina iskusen pilot, veli Markovski. Nie }e se potrudime, ve}e se prezemaat i konkretni merki i aktivnosti, da im se pomogne na semejstvata na zaginatite vojnici, pred s# so vrabotuvawe na ~len od nivnoto potesno semejstvo. Razmisluvame za pomo{ i vo drugi segmenti, stanbeno obezbeduvawe i sli~no. Vo sekoj slu~aj, ovie semejstva nema da bidat zaboraveni od strana na pripadnicite na Armijata. Dali }e ima nekoj po{iroka aktivnost na nivo na dr`avata ne znam, no ubeden sum deka ona {to im go vetivme na semejstvata }e go ispolnime. Na toj na~in sakame da se potvrdime kako lu|e koi znaat zo{to oti{le vo borba i koi znaat {to vetuvaat.

Vo vrska so pra{aweto dali sostojbata vo dr`avava e smirena i dali ima opasnost od novi sudiri, polkovnik Markovski veli: