OPASNOST OD PREKROJUVAWE NA GRANICITE

Taka e i sega.

Na dr`avniot vrv vo minatoto, a i vo ova vreme, o~igledno mu e mnogu pova`en li~niot interes, za{to, ne daj Bo`e, da se ostane bez nekoj biznis, koj nikako i ne bi mo`el da se ostvari ako se zagubi vlasta. Vpro~em, zar kako potkrepa na ovaa konstatacija ne e dovolen dokaz toa {to dodeka s# u{te trae{e borbata so albanskite teroristi kaj Tetovskoto Kale, prodol`i kr~meweto na dr`avniot imot, i toa prvenstveno na onoj najprofitabilen, koj }e obezbede{e dopolnitelen prihod tokmu koga e i najpotrebno.

Da potsetime samo na TV-duelot me|u Georgievski i liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, pred poslednite parlamentarni izbori, koga s# u{te ne se znae{e koj od niv dvajcata }e sedne vo premierskata fotelja. Toga{ Crvenkovski uporno, no bezuspe{no se obiduva{e da go natera protivnikot pred celiot televiziski auditorium da priznae dali e vistina oti VMRO-DPMNE }e pravi koalicija so Arben Xaferi. Georgievski, pak, diplomatski ja sokri vistinata. Ja sokri nemerlivata qubov i opienost od Arben Xaferi. Sokri deka postoela namera tie dvajca od Makedonija da napravat klasi~na "banana-republika", so vazalen odnos kon mafija{kite strukturi.

Taka, dvete sosema sprotivstaveni politi~ki ideologii: najalbanskata i najmakedonskata se najdoa na ista branova dol`ina. Se pregrupiraa okolu ist, zaedni~ki, kriminalen interes. Kaj li samo otidoa zakanite na VMRO-vcite (denes }e gi nare~eme samo DPMNE-ovcite) deka }e mu gi skratele kanxite i kriljata na albanskiot dvoglav orel? Kade otidoa vetuvawata na Georgievski ovde vo Avstralija koga vele{e deka s# }e sredi samo da dojde do foteljata? Site se se}avate koga pla}avme vleznici po 20 dolari, kako za peja~ka, za da prisustvuvame na sostanocite i da gi slu{ame negovite prazni nacionalni vetuvawa. No, svedoci sme deka otkako stana premier nitu edna{ se nema obrateno do Makedoncite vo Avstralija, a osobeno da se potseti na ~esnite patrioti koi mu davaa bezrezervna poddr{ka vo sekoj pogled, delej}i go zalakot na nivnite deca za negovite interesi, koi znae{e ve{to da gi prikrie.

Pazarewe za Makedonija

Ne se vinovni tie {to mu davaa poddr{ka, tuku vinoven e toj {to negovite sposobnosti gi upotrebi tokmu protiv svoite potkrepiteli i svojot narod. Od Ustavot na toga{nata najmakedonska i najnacionalna partija, VMRO-DPMNE, koj go promovira{e tokmu ovde vo Avstralija, ostana samo bleda hartija.

Ova {to & se slu~uva sega na Makedonija so albanskiot terorizam e posledica samo na me|usebnite kompromisi vo spomenatiot dvoec. Xaferi go dr`i Georgievski na vlast, a Georgievski mi`i i mol~i pred albanskiot militantizam. Da ne be{e ovoj dvoec, nema{e da se dozvoli {irewe na golemoalbanskata ideja vo Makedonija, teroristite ne }e mo`ea so meseci da se podgotvuvaat za proletnata ofanziva, a u{te pomalku }e se ~eka{e da minat celi 12 dena za da se trgne vo kontraofanziva i osloboduvawe na makedonskite "okupirani" prostori, za na krajot, kako pobednici, da go istakneme makedonskoto zname vo Makedonija, koja kako samostojna dr`ava postoi pove}e od polovina vek.

Zatoa, pra{aweto dali tokmu sega na Makedonija & treba promena na vlasta, e apsolutno bespredmetno. Toa treba{e da se slu~i u{te poodamna, za{to se znae deka vladite pa|aat koga ne im odi, a ne koga se uspe{ni. Vo na{iot slu~aj, sega ne e najva`no kako novata vladina struktura }e se narekuva i dali taa }e bide golema koalicija sostavena od site parlamentarni partii ili, pak, {iroka koalicija vo koja }e ima i novi partneri. Va`no e da se izbistri dioptrijata i mnogu poprecizno da se kalibriraat dr`avnite instrumenti, tokmu onie ~ii{to odluki se od vitalno zna~ewe za Republika Makedonija. Voedno, treba da prestanat i zala`uvawata deka me|unarodnata zaednica ja poddr`uva samo i isklu~ivo ovaa vlast, bidej}i poddr{kata e op{ta i se odnesuva na site vo Makedonija, {to zna~i deka taa nema nitu etni~ki, nitu politi~ki prizvuk.

Na tajnata sredba me|u Georgievski i Crvenkovski, odr`ana za vreme na praznikot, bila dogovorena koalicija, no i podelba na odgovornosta za promenite na Ustavot. Vo SDSM ostro izjavuvaat deka ne se soglasuvaat so ustavni promeni. Dosta Dimovska se soglasila da go otstapi ministerskoto mesto? Nabli`uva denot koga }e se slu~i sozdavaweto nova vladeja~ka koalicija na makedonskata politi~ka scena, vo koja }e participiraat dvete najgolemi makedonski i albanski partii.

Pri~inata za ve{ta~koto koalicirawe, so koe se suspendiraat ustavno zagarantiranoto pravo na izbor i rezultatite od izborite vo 1998 godina, e golemiot pritisok koj me|unarodnata zaednica go vr{i vrz liderite na VMRO-DPMNE i na SDSM. Eden od kompromisite {to treba da se postigne vo ramkite na koalicijata, vo koja }e bidat i DPA i PDP, e obezbeduvaweto 80 pratenici ili dvotretinsko mnozinstvo vo Parlamentot, neophodno za promeni na Ustavot na Republika Makedonija, odnosno za bri{ewe na Preambulata i za voveduvawe dvojazi~nost vo makedonskiot Parlament. Za seto ova liderite na VMRO-DPMNE i na SDSM bea zapoznati i za vreme na potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU, minatata nedela vo Luksemburg. Vakviot pritisok za promeni vo Ustavot, a za podobruvawe na me|uetni~kiot dijalog vo Makedonija, e i pri~inata {to Georgievski se pomiril so toa deka vlasta, barem do izborite, }e ja deli so najgolemiot politi~ki protivnik, SDSM.

Koalicijata me|u VMRO-DPMNE i SDSM e ve}e dogovorena, a brojot na resori i nivnata raspredeleba me|u partnerite e rabota {to li~no me|u sebe }e ja dogovorat liderite na dvete partii. Glavnata cel na takvata koalicija }e bide promena na Ustavot i podelba na odgovornosta za toa pred makedonskiot narod

Ve}e se planiraat lu|e za resorite, koi Georgievski bi mu gi prepu{til na Crvenkovski, a toa se obrazovanie, zdravstvo, transport i vrski i odbrana. Se spomenuvaat imiwata na Radmila [e}erinska za obrazovanie, Vlado Dimov za zdravstvo, Jani Makraduli za transport i vrski i na Lazar Kitanovski za odbrana. No, ponudata na ovie resori, ne e vo soglasnost so interesot na SDSM za predvremeni izbori, pa taka tie i natamu }e nastojuvaat da go dobijat MVR. Ako vakvata kombinatorika bide prifatena od Georgievski, se {pekulira deka aktuelnata ministerka bi se vratila na svojata po~etna pozicija vo Vladata, na potpretsedatelskoto mesto, a za nov minister vo MVR, SDSM bi go predlo`il Qubomir Mihajlovski - Xango, porane{en direktor na Javna bezbednost vo MVR, koj od slu`bata zamina po promenite vo 1998 godina. No, ako ne go dobie MVR, SDSM }e se zadovoli so Ministerstvoto za finansii.

Novata koaliciska vlada, koja treba da bide definirana do posetata na Havier Solana vo ~etvrtok, ili, najdocna za dve nedeli, najverojatno, }e ja dobie poddr{kata vo Sobranieto, iako rezerviranost postoi i kaj del od pratenicite na SDSM i na VMRO-DPMNE.

Vo ramkite na poslednata, naj`estoki protivnici na vakvata razvrska se i pratenicite bliski do kriloto na Dosta Dimovska vo Partijata, iako najgolemiot del od niv na zatvorenata sobraniska sednica za bezbednosnata situacija, pred ne{to pove}e od eden mesec, glasaa vozdr`ano po pra{aweto za {iroka koalicija. Od druga strana, pak, za Dimovska, promena na Ustavot e nejzin produkt i deka toa e nejzin posleden obid da go spre~i formiraweto na koalicija me|u VMRO-DPMNE i SDSM, no i sopstvenoto zaminuvawe od funkcijata vo MVR, zatoa {to samo neproduktivna cel na novata koalicija - promena na Ustavot, bi bila pri~ina za nejzino neformirawe.

Sepak, krajnata odluka e vo racete na Georgievski i na Crvenkovski, po {to na partiskite rakovodstva }e im ostane samo da se pomirat so nivnata odluka. Dodeka pak, elektoratot, odnosno makedonskiot narod nikoj i ne go pra{uva.

Bevme svedoci na promenata na ustavnoto ime - Makedonija, bevme svedoci na promenata na makedonskoto dr`avno zname, {esnaesetzra~noto sonce, bevme svedoci na otka`uvaweto od Makedoncite vo Egejska Makedonija, Pirinska Makedonija i Prespa vo Albanija, bevme svedoci i na pregovorite na SAS na MPC so Carigradskata patrijar{ija za promena na imeto na na{ata Sveta crkva vo Ohridska arhiepiskopija, svedoci sme deka vladite na Makedonija celosno se imaat otka`ano i od nas vo dijasporata, koi sme pove}e od niv vo mati~nata dr`ava, a sega sudeno ni e da bideme nemi svedoci i na promenata na makedonskiot Ustav. Kone~no, poslednoto par~e makedonska zemja }e se rasprodade i }e se raspadne, a nam }e ni ostane samo bolka vo du{ata deka sme se rodile vo ova vreme za da bideme svedoci na celosno raznebituvawe na makedonskata nacija, samo od poedinci koi se srebroqubivi i `elni da ostanat zapi{ani vo istorijata, bez razlika dali e toa pozitivno ili negativno.