POGLEDI

Ogledalce, ogledalce

RAPSODIJA ZA DEDO IVAN

Gog ma Gog

Vo nedelata, na branovite na Makedonskoto radio, Radio Skopje, toa navistina najdobro radio na svetot, ja slu{am emisijata na po~ituvaniot zanaet~ija Petre Linkarov, so profesorot g. Metodi ^epriganov, koj govorej}i za sebe i talentiranosta na makedonskiot narod, od edna zakoravena iracionalnost, me vrati vo surovata realnost: "... ]e izdr`ime i }e uspeeme"! Re~e profesorot i prodol`i da ja raska`uva na nemu svojstven na~in najgrubata vistina za ~ovekot "{to e s#, i e ni{to".

Na edna klinika vo Pariz, Aristotel Onaziz, mu vetuva na vrven lekar, kolega na profesorot ^epriganov: "... Izle~ete me, }e vi napravam zlatna bolnica"!

Po dve nedeli, Onaziz umira. Pred Veligden, go ~itam ruskiot patrijarh Aleksij Vtori i se prisetiv na makedonskata rapsodija za dedo Ivan, fantazija na tema: "Nie gi ~ekame Rusite da dojdat vo Makedonija, i da ja oslobodat, a tie gradat mostovi na Sena, kako podarok od carot na Rusija za carot na Francija"!

"Vo Makedonija nikoga{ ne sum bil", priznava Negovata Svetost, Aleksij Vtori, patrijarhot moskovski i na seta Rusija. "Ama znam deka Makedoncite mnogu toplo se odnesuvaat kon Rusite".

Ne slu~ajno, Rusija ja smetaat za najlaskavata zemja. Tamu s# e u~tivo, duri i siroma{tijata... Zatoa, od tie prijatni i slatki reminiscencii za Rusite, me trgna vesta za osumtemina zaginati mladi vojnici i policajci, makedonski gra|ani, od podla zaseda na Albanci-teroristi.

Zna~i, ni{to ne biduva, si velam, ili pak }e bide toa {to ne treba da bide?!

Seedno. Te{ko na politi~arite vo ovaa dr`ava. Na Makedonija site & predviduvaat albansko premre`ie. Samo zaboravaat oti premre`iwata pominuvaat, a Makedonija ostanuva. Krivo mi e zo{to Evropa s# u{te ne osoznala deka od site dr`avi na Balkanot ovaa mala Makedonija i politi~ki i ekonomski se razlikuva i po demokratijata, i po efikasnosta na instituciite, i po me|uetni~kite odnosi, i po tolerancijata. Koi se silite {to ja kancerogeniziraat Makedonija? Mo`no li e da sme tolku samobendisani i zatvoreni, neuki i naivni, neprostlivo gordi i neskr{livo tvrdi, da dozvolime slikata za Makedonija, kakva {to ne e, na Evropa vo Strazbur da & ja pretstavi lukaviot Azis Polo`ani, i Evropa da mu poveruva?!

Vo dr`avnosta na Makedonija ima edna golema falinka: makedonskite politi~ari podednakvo ne se odgovorni (dali se vo pozicija ili vo opozicija) za Makedonija. Zamislete, ovie denovi i Danilo Gligoroski i Nikola Popovski se "paun~at" na site mo`ni dr`avni i privatni televizii i radija, kako ne im "dozvolile da ka`at" {to - ne znaat. A, o~igledno e deka i ne znaele za amandmanite (vo pravoto, velat, neznaeweto nikogo ne go opravduva), i vo racete dr`ele sonliv i bajat predlog-nacrt, koj mu go izmenile pred nosot.

Ne! Danilo i Nikola se samo pretstavnici na dve partii, koi se klocaat me|u sebe, i ne znaat da si ja za{titat dr`avata. Kako {to mi se ~ini, Ustavot }e pretrpi promeni. Rabotite se trgnati kon toa, no da go molime Gospod da ne n# promenat i nas - Makedoncite!?

Istorijata se povtoruva, ama nie nikako da ja nau~ime najva`nata nejzina lekcija: Kako se stanuva edinstven narod, koga }e te podelat?

[tom Balkanot zovrie, Golemite sili sekoga{ barale re{enija, aktuelni za toa vreme, da ja smirat situacijata. Habzburzite, diplomatijata ja zasnovale na semejni vrski. Toa e carstvo {to znaelo da misli i da gleda vo idninata, kako da gi presretnuva nastanite.

Avstrija otsekoga{ bila mol~e{kum "ovlastena" da se gri`i za Balkanot. Toa mi se ~ini, kako da e i sega taka...

Zatoa, pomalku licemerno mi e du{egri`ni{tvoto na Aleksij Vtori. Vo Berlin, po Kongresot, vo carskata palata organizirani se bleskavi gozbi, kako nagrada za delbite!

Gospode, {to }e se slu~i vo Strazbur?!