ZO[TO EVROPA NE PROSTITUIZIRA?

[to se slu~uva denes? Aj, Qub~o {to si gi prodol`i tabietite si gi prodol`i, katadnevno drugi da mu ka`uvaat i preka`uvaat {to da raboti i odraboti, no sega istoto toa da go pravi ~ovekot {to do v~era be{e protiv e nesfatlivo. A go pravi i toa dosta ve{to. Deka Makedonija e najgolemata evropska prostitutka, pa ja raboti koj kako saka, poka`a i poslednata sredba vo manastirot "Sveti Pantelejmon" vo Nerezi, koga ~au{ite bea na ~asovi vo ve~erno u~ili{te kaj Te{eira, Ajnik, [tul i Dikinson.

Dijalogot zapo~nal - }e re~e po sredbata Trajkovski. Kakov dijalog? Za {to e toj dijalog? Koj treba sega da gi pravi otstapkite? Onie {to izgubija vo pretstavata ili onie {to navodno pobedija?

Edna sporedbena analiza. Germanija ja gubi Vtorata svetska vojna i e prinudena na kapitulacija na t.n. zelena masa, Japonija isto taka, Jugoslavija ja gubi vojnata so NATO i potpi{uva voeno-tehni~ki dogovor koj ne & odgovara, odnosno vleguvaat trupite na agresorot na jugoslovenska teritorija, Makedonija pobeduva vo borbata so ekstremistite i sega od nea se bara da pravi otstapki, da menuva Ustav i zakoni vo korist na gubitnicite.

Pa, go imalo li dosega ova nekade?

... mora da postoi za da se vidi {to e zakon vo me|unarodni ramki, ako ve}e i toj postoi. Vo dene{ni okolnosti pre~ka za normalen razvoj na dr`avata bil Ustavot na RM. Toa go uka`uvaat i albanskite politi~ki partii vo zemjava, no vo posledno vreme i edna od evropskite institucii, Sovetot na Evropa. Iako odlukata na ovaa organizacija nema nikakva legitimnost, bidej}i glasaa samo sedum procenti od vkupniot broj pratenici ili gledano vo brojki 43 od 650, sepak takvata odluka predizvika golema razdvi`enost kaj doma{nata javnost i novo zategnuvawe na sostojbite.

Edno pra{awe do Evropa: Zo{to koga se rastura{e Jugoslavija i koga kaj Badinterovata komisija odea na proverka site ustavi od republikite, makedonskiot be{e proglasen za najdobar, zaedno so slovene~kiot? Ottoga{ pa navamu, vo nego ne e ni{to promeneto. Naprotiv, seto ona {to vo nego be{e napi{ano, vo izminatoto desetletie i prakti~no be{e sprovedeno. Obrazovanie, kultura, lokalna vlast, mediumi, politika, ekonomija i s# drugo be{e nadogradeno i vozvi{eno nad evropskite i nad svetskite standardi.

[to sega? Za davawe ne ostanuva pove}e ni{to. Neka ka`e nekoj {to preostana, {to e zapi{ano vo Ustavot, a {to ne e ostvareno. Ne mo`e dr`avata da se gradi i problematizira samo so edna etni~ka grupa. Dobro, nivniot procent e pogolem i treba da se respektira, no ako samite velat deka ovaa dr`ava e multietni~ka, toga{ treba i multietni~ki da rabotime. Vo ovaa zemja, kolku {to znaeme, ne `iveat samo Makedonci i Albanci. Tuka ima i Turci, Romi, Srbi, Vlasi, Egip}ani i drugi, koi isto taka baraat ramnopravnost i gra|ansko op{testvo. Na vakov na~in dr`avata za edni e majka, a za drugi ma}ea.

Makedonija kako dr`ava samata vleze vo ovaa ka{a poradi nesposobnosta na vladite na Crvenkovski i Georgievski edna{ zasekoga{ da gi re{at problemite so malcinstvata. Namesto da gi re{at, tie gi uslo`nuvaa i gi kreiraa za svoite partiski celi. Za kakva vlada sega se borat? Nema ve}e {to da vodat i {to da rakovodat. Narodot e sveden na stado ovci, koj go molze koj kako saka. Orgiite koi se pravea vo manastirot "Sveti Pantelejmon" e grev pred Gospoda. Vo takov svet hram da se pravat podmolni raboti so posredstvo na evropskite makroa, e pove}e od grev kon ovoj narod, i Makedonci, i Albanci i ostanati.

Da go rezimirame ova. Na Makedonija ne & e potrebna vakva vlada. Georgievski i Xaferi treba dokraj da si go isteraat svojot mandat ili pak do predvremenite izbori, a duri potoa preku fer i demokratski izbori da se otstrani seto ona {to smrde{e vo dr`avata, {to sega{no, {to porane{no. A ima mnogu, Drisla ne mo`e s# da sobere.

Mnogumina se pra{uvaat zo{to Branko e tolku uporen za vlez vo Vladata na Georgievski i zo{to non-stop atakuva na foteljata na mis Dosta, kako kriti~na to~ka okolu pregovorite. Se pla{i li od nov poraz na nekoi naredni izbori? Toj e svesen za celata taa rabota i predvreme pravi planovi ako ne saka da vleze vo zaboravot na makedonskata politika.

Te{eira od edna i Ajnik od druga strana i natamu pritiskaat da gi soberat na edno mesto tragikomi~nite akteri od `alna Makedonija i da gi nateraat preku zaedni~ki politi~ki konsenzus da stavat kraj na makedonskioto pra{awe. Nivniot pritisok samo vrz ednata strana, makedonskata, }e rezultira so totalen raspad na dr`avata, bidej}i vo nivnite glavi e samo edna ideja: "trgnete ja Preambulata ili revidirajte ja".

... vo toa da ja sozdadat novata, bidej}i tie se kumovite, vo toj slu~aj nesporno }e dojde do konsenzus me|u ~etirite participienti da ja izvrtat Preambulata, no na na~in koj }e gi zamai gra|anite. A, celata rabota odi dotamu. ]e se sozdade dvotretinsko mnozinstvo i rabotata }e fini{ira. Koj }e se ofajdi, a koj }e ostane bor~lija od takviot poteg? Xaferi i Imeri }e si ja zavr{at misijata, Qub~o }e si se dozadr`i na vlasta, a Branko }e mora da nao|a objasnuvawe kako pred svoeto ~lenstvo, taka i pred svoite partneri vo opozicijata. Ovie se samo pretpostavki, no glasnogovornicite na Evropa jasno aludiraat na seto toa. Ako dojde do ova scenario pred predvremenite izbori, Preambulata da bide korigirana od {irokata koalicija, koj }e ja ima doverbata kaj glasa~ite? Bitkata me|u Xaferi i Imeri }e prodol`i na ramnopravna osnova. Dodu{a tie i nema {to mnogu da izgubat ili dobijat, bidej}i nemaat druga poseriozna konkurencija na politi~kiot prostor {to ne e pak slu~aj kaj makedonskite partii. Analizata poka`uva deka ako vo predve~erjeto na predvremenite parlamentarnite izbori SDSM i VMRO - DPMNE se re{at na kakvo bilo revidirawe na Ustavot, toa }e zna~i kraj na nivnoto postoewe na ovie prostori, }e vlezat vo zonata na marginaliziranosta, otvoraj}i im seriozen prostor na preostanatite politi~ki partii so nacionalen predznak od tipot na VMRO- Vistinska, MAAK - Konzervativna partija, pa donekade i na onie so gra|anska opcija, DS, DA, LDP i LP so seta silina da udiraat po grbot na kvazipredavnicite koi s# ona {to go prodavaa, go prodavaa vo serii. Narodot toga{ }e mora da ja smeni svojata crno-bela kombinacija, koja ja praktikuva{e desetina godini. Za takvata razvrska na slu~ajot se svesni ~etvoricata vo dene{nive pregovori, koi se pla{at od seto toa.

Evropa mora da go znae i slednoto. So menuvaweto na Ustavot na RM mo`ebi }e ja smiri topkata kaj albanskata strana, no zatoa pak }e ja v`e{ti situacijata kaj makedonskata. Se la`e Evropa deka problemot go pravat samo Albancite, pa mora da gi zadovolat. Utre ili zadutre problemot mo`at da go pravat i Makedoncite osvesteni od faktot deka nekoj posega po nivniot identitet i koren. [to potoa? Gi trgnavme nastrana albanskite teroristi za da sozdademe makedonski teroristi? Toa e no` so dve se~ila. Stra{o Angelovski posledno {to pora~a e slednoto: "Ako ginat decata vo Makedonija, }e ginat decata i vo London, Pariz, Berlin i drugite evropski gradovi".

Situacijata e vonredna. Site sedat i razgovaraat, a ni{to ne re{avaat. Kojznae, mo`ebi na Pantelejmon ne zboruvale za vlada ili izbori. Gi vide li nekoj? Mo`ebi {e}erot bil tema na razgovor, kade da se nosi i {to da se pravi so nego?! Toa {to Branko bil tamu ne e ~udno, ima iskustvo ~ovekot. A, ti narode, u`ivaj i samo ozboruvaj. Taka tie sakaat.