NESKR[LIVA PRIVRZANOST KON JAZIKOT I OBI^AITE

Imeno, vo tekot na januari 1947 godina vo Grcija doa|a amerikanska misija na ~elo so Pol Porter so zada~a da ja prou~i situacijata vo Grcija i gi razgleda merkite {to treba da gi prezemaat SAD. Na 12 mart 1947 godina, pretsedatelot na SAD, Truman, gi iznese barawata za pomo{ na Grcija, a potoa usledi potpi{uvawe na dogovorot za pomo{ na Grcija na 22 maj 1947 godina.

Politikata na teror i progoni nad neza{titenoto makedonsko naselenie {to go sproveduva{e monarhofa{isti~kiot re`im vo Grcija, naide na ostra osuda sred makedonskata javnost, a i po{iroko. Se objavuvaa statii vo dnevniot pe~at, se ispra}aa rezolucii i memorandumi do OON, vo koi se bara prezemawe na soodvetni merki, a od Egejska Makedonija vo septemvri 1953 godina, od strana na makedonskata organizacija "Ilinden" e ispraten apel od imeto na 250.000 Makedonci od OON, vo koi se bara{e "da se prekinat progonite, a na makedonskiot narod da mu se vrati konfiskuvaniot imot i da im se obezbedi upotrebata na maj~iniot jazik i polna nacionalna ramnopravnost".

Interesni sogleduvawa i ocenki vo vrska so doneseniot gr~ki zakon od letoto 1953 godina spored koj se konfiskuva siot nedvi`en imot na prebeganite Makedonci od Grcija za vreme na Gra|anskata vojna, iznesuva vo izve{taj od septemvri 1953 godina francuskiot ambasador vo Belgrad: "ovoj zakon e edna diskriminatorska merka vo pogled na ova malcinstvo - li{enite Makedonci i nivnite familii bea prindueni da gi napu{tat svoite ogni{ta za da najdat pribe`i{te vo Jugoslavija... so cel da ja izmenat etni~kata struktura na naselenieto od Severna Grcija. Ovoj Zakon e vo kontradikcija so gr~kiot Ustav, koj zabranuva celosna konfiskacija na privatnata sopstvenost bez nadomest i bez legalna procedura. Za dobro informiranite lica se ima vpe~atok deka ovoj zakon go sankcionira nepravednoto dr`ewe kon slovenskoto naselenie od Severna Grcija, bez osnovni nacionalni prava i da go upotrebuvaat makedonskiot jazik...".

Konkretnoto anga`irawe i odnosot na jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo kon ostvaruvaweto i za{titata na nacionalnite prava na Makedoncite nadvor od porane{na Jugoslavija, mo`at da se ocenat kako nedovolni. O~evidno, se vodelo premnogu smetka da ne se naru{at jugoslovensko-gr~kite odnosi. Me|utoa, so razvojot i razgorot na Gra|anskata vojna vo Grcija, a posebno so prifa}awe na del od makedonskite begalci i vospostavuvawe na vrski so Makedonija, jugoslovenskoto rakovodstvo }e povede pogolema gri`a da go potpomogne makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Egejska Makedonija.

Toa go ilustriraat i potvrduvaat izvornite materijali od doma{no, a posebno od stransko poteklo. Taka, spored francuskite izve{tai od Pariz, od 19 fevruari 1949 godina, zavedeni so oznaka "Tajno Grcija" uka`uvaat na potpi{aniot taen dogovor pome|u Tito i general Markos od 1 juni 1948 godina. "Se znae deka Markos nikoga{ ne saka{e da otstapi eden del od gr~kata teritorija, no na 25 juli 1948 godina postoi informacija potvrdena od Aso{iejted-pres, {to uka`uva deka Markos potpi{al Taen dogovor so Tito" (na 1 juni 1948 godina m.b.). Spored ovoj dogovor, Markos se soglasil za obedinuvawe kon Jugoslavija na trite gr~ki oblasti - Florina (Lerina), Kastorija (Kostur) i Edesa (Voden). Ova go potvrduva i potkrepuva so drugi izvori i francuskiot ambasador od Atina, De Bo Sen Kir vo svojot izve{taj od 9 april 1949 godina, upaten do francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti i ministerot Rober [uman: "predmet: Makedonskoto pra{awe. Markos povrzan so jugoslovenskite rakovoditeli... za da se zdobie edna Makedonija pove}e ili pomalku nezavisna, na bregovite na Egejot. Se pretendira na dogovorot sklu~en pome|u Tito i Markos (se misli na dogovorot od 1 juni 1958 godina - m.b.) spored koj Jugoslavija im stavi na gr~kite buntovnici na raspolagawe oru`je za 30.000 lu|e...".

Me|utoa, ovie dva francuski dokumenta za nekakov taen "dogovor" za otstapuvawe na spomenatite teritorii zaradi pomo{ta od jugoslovenskata strana vo vooru`uvawe na 30.000 lu|e i pomagawe na Demokratskoto dvi`ewe vo Grcija, treba da se zemaat vo rezerva. Mo`no li e edna rakovodna li~nost (gen. Markos) da otstapuva teritorii so taen dogovor bez konsultacija so rakovodstvoto na Dvi`eweto i negovite soglasnost. Nezavisno od toa postojat pvoe}e oficijalni korespodencii na relacija Va{ington - London - Pariz-Belgrad-Atina-Sofija po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto.

Tie se odnesuvaat na pove}e pra{awa i toa: "na Mirovniot dogovor so Italija, pra{aweto za Trst, a posebno za Makedonija, Balkanskata federacija, Mar{aloviot plan..." Ovie pra{awa se vo centarot na interesiraweto, za{to vo niv se isprepletuvaat interesite na Zapad i jugoslovenskite interesi.

Nezavisno od streme`ite i `elbite na makedonskiot narod za izvojuvawe na svoite nacionalni prava i zaedni~ko `iveewe vo edna obedineta Makedonija, treba da se zeme predvid kako faktor spletot na me|unarodnite okolnosti. Imeno, nastanite {to usledija po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od juni 1948 godina mo{ne negativno se odrazija vrz ostvaruvaweto na streme`ite na makedonskiot narod za negovo obedinuvawe. Ako se prosledi i prou~i osnovnata dokumentacija od doma{no i stransko poteklo, }e se sogleda osetna promena vo kursot na toga{noto jugoslovensko dr`avno-partisko rakovodstvo, pa duri vo odredeni vremenski intervali, kako na primer pred i po potpi{uvaweto na Balkanskiot pakt od 28 fevruari 1953 godina, se odbegnuva da se spomene prisustvoto na Makedonci i makedonski narod vo Jugoslavija i ne se zboruva za nivna za{tita i obedinuvawe.

Prvite simptomi na vakviot stav doa|aat do izraz ve}e vo 1949 i 1950 godina. Toa, se razbira, go voo~uvaat stranskite diplomatski pretstavnici vo balkanskite zemji. Taka, francuskiot ambasador vo Atina, De Vo Sent Kir, naglasuva deka Tito vo 1949 godina na jugoslovensko-gr~kite odnosi im pridava posebno zna~ewe, podvlekuvaj}i deka "Vladata na Tito naglo go postavuva pra{aweto za za{tita na makedonskoto malcinstvo". Francuskiot ambasador vo Belgrad vo izve{taj od 13 fevruari 1951 godina, zabele`uvaj}i gi promenite vo stavovite na jugoslovenskoto rakovodstvo, pi{uva: "Ako na 2 avgust 1949 godina Mar{al Tito se zastapuva{e s# u{te za obedinuvawe na makedonskiot narod vo R. Makedonija priklu~ena kon socijalisti~ka Jugoslavija, na 12 oktomvri 1950 godina organite na partijata (KPJ - M.b.) gi izrazuvaa svoite ograni~uvawa na barawata svedeni prostor na "nacionalni prava na slovenomakedonskoto malcinstvo vo Grcija...". Iako ovie negativni promeni vo kursot na jugoslovenskoto rakvodstvo za Makedoncite nadvor od toga{na Jugoslavija s# pove}e }e se ~uvstvuvaat vo narednite godini, vo diplomatskite izve{tai na francuskite pretstavnici od balkanskite zemji ne se negiraat ili zaobikoluvaat vistinskite sostojbi. Imeno, i francuskiot konzul vo Skopje, @an Parmentie vo svojot izve{taj pod naslov: "Gr~ko-makedonski odnosi" od 27 fevruari 1952 godina zaklu~uva deka gr~kiot pe~at i gr~kiot kral dobro znaat deka Makedocnite "treba da se zdobijat so prava na elementarno nacionalno malcinstvo, zatoa {to Makedoncite i ne se Srbi ili Hrvati". Za ova navistina "Etnos" (vesnik {to izleguva vo Grcija - m.b.) velikodu{no pi{uva deka gr~kata Vlada treba da gi usoglasi nacionalnite prava. Pri posetata na jugoslvoenskata parlamentarna delegacija na Atina, vo septemvri 1952, na postavenoto pra{awe na eden gr~ki novinar "za makedonskoto pra{awe", Mo{a Pijade, spored francuskiot ambasador vo Atina, @an Balen, odgovoril: "Gr~kata vlada e samata nadle`na da prosudi deka toa (makedonskoto pra{awe, m.b.) e voop{to edno ~isto vnatre{no pra{awe i sekoja vlada treba da go regulira spored svoite procenki. Ovaa izjava vo gr~kiot pe~at e sfatena kako prekinuvawe na Belgrad da se interesira za makedonskoto pra{awe vo me|usebnite odnosi".

Sli~ni vakvi sogleduvawa i ocenki mo`at da se izvle~at i pri sredbata na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Stefanopulos so Lazar Koli{evski i drugi li~nosti od toga{noto makedonsko rakovodstvo vo Skopje, vo po~etokot na fevruari 1953 godina, koga po ovaa sredba Stefanopulos, spored francuskiot konzul vo Skopje, Moris Mi{elot, im izjavil na novinarite deka "pri razgovorite so makedonskite visoki li~nosti e upotrebuvano samo "jugoslovenski narod i Jugoslavija", a vo nieden moment ne e upotreben "Makedonec" i ne e zboruvano za narod "makedonski". Toa jasno poka`uva deka vo naporite za jugoslovensko-gr~koto pribli`uvawe toga{noto makedonsko i jugoslovensko rakovodstvo izbegnuvalo da go spomene, da go postavi, da se zastapuva za za{titata na interesite i pravata na makedonskiot narod vo Grcija.

Posebniot nacionalen karakter na Makedoncite, posebnosta na nivniot jazik, kultura, tradicii, obi~ai i sli~no, gi istaknuva vo svojot izve{taj od 17 septemvri 1952 godina Lusien Pjer Lemoan, gen. francuski konzul vo Solun. Vo ovoj izve{taj pod naslov "Gr~ko-jugoslovenskite odnosi i Makedonija", me|u drugoto se podvlekuva deka "ova zna~ajno malcinstvo (makedonskoto, m.b.) e mnogu `ilavo i rabotlivo, `ivee neskr{livo privrzano za svoite obi~ai i posebno za svojot jazik...".