MAKEDONSKATA SLOBODA - KRVAV OTKUP

Na 31 maj 1872 godina, samo ~etiri meseci po ra|aweto na prvenecot na makedonskata nacionalosloboditelna revolucija, Goce Del~ev, vo budnoto pirinsko selo Vlahi, vo siroma{no selsko semejstvo od roditeli Milka i Ivan Sandanski, se rodil sledbenikot i dostojniot prodol`uva~ na Gocevoto delo, Jane Sandanski.

Detskite i mlade{kite godini Jane gi pominal vo oslobodenata Dupnica me|u mnogute makedonski emigranti i doselenici, ostanuvaj}i tuka so izvesni mali prekini s# do april 1901 godina. [est godini go posetuval mesnoto u~ili{te vo Dupnica, no nema{tijata go prinudila da go napu{ti u~ili{teto i da stane konduraxiski ~irak, rabotej}i na ovoj zanaet ne{to pove}e od dve godini.

Vo 1892 godina Jane bil povikan vo vojska za da go otslu`i svojot dvegodi{en voen rok vo sosedniot grad ]ustendil. Vo slednite pet godini `ivea~kata ja obezbeduval rabotej}i kako molbopisec, pomo{nik advokat, otprvin vo advokatskata kancelarija na vujko si Spas Harizanov, a podocna samostojno. Sopstvenoto samoobrazovanie posebno go nadopolnuva vo tekot na {este godini koga raboti kako advokatski pomo{nik i brzo go dostignuva obrazovnoto nivo na mesnata intelektualna sredina vo koja postojano se dvi`el.

Vo 1895 godina se slu~ila presvrtnica vo op{testvenoto anga`irawe na mladiot Sandanski. Se zainteresiral dlaboko da pronikne vo su{tinata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i vo 1896 godina po{iroko se informiral za revolucionernata organizacija vo Makedonija. Potoa dve deceni, s# do nasilnata smrt, }e & stane veren na ovaa svoja zakletva budno vnimavaj}i samiot toj, no ni na osloboditelnoto dvi`ewe, "nikomu da ne mu stanat orudie".

Jane Sandanski so svojata aktivnost se nalo`il kako mo{ne istaknata i priznata li~nost vo dvi`eweto osobeno me|u rodoqubivata makedonska emigracija vo Bugarija. So godini nared podocna Makedonskoto dru{tvo vo Dupnica, i po napu{taweto na ovoj grad od Sandanski uporno }e se bori protiv protivni~kite posegawa na platenicite od sofiskiot Vrhoven makedonski komitet.

Makedonija ne treba da bara pomo{ nadvor od sebe, tuku vo samata sebe si. Nejzinata sloboda ne }e bide podarok, tuku krvav otkup, platen so iljadnici `rtvi kakvi {to nie dadovme i prodol`uvame da davame. Ova treba dobro da se razbere, vele{e Jane. Negovite organizatorski sposobnosti i neskr{livata upornost dojdoa do izraz vo nastanite okolu aferata "Mis Ston", koga celi pet meseci gi dr`el zalo`ni~kata i nejzinata pridru`ni~ka Katerina Cilka, izbegnuvaj}i gi zaedni~kite askersko-vrhovisti~ki poteri vo nat~ove~ki napori, za na krajot na Organizacijata da & obezbedi 14.000 liri. Zaedno so svoite "ser~ani" ja poddr`uva Mladoturskata revolucija i u~estvuva vo nea, objavuvaj}i go na plo{tadot vo Solun poznatiot Manifest.

Toj e eden od organizatorite i potpisnici na Narodnata federativna partija (NFP) vo 1909 godina, koja go izdava{e vesnikot "Narodna volja" i ~ie pojavuvawe na nekoj na~in go ozna~i i krajot na VMRO.

Vo Prvata balkanska vojna, Sandanski so dobrovole~kite odredi od Serskiot okrug se vklu~i na stranata na balkanskite sojuznici, protiv osmanliskite porobuva~i, o~ekuvaj}i deka se bori za slobodata na Makedonija, no se izla`al vo procenkata, sogleduvaj}i deka Makedonija ja zagrozuva pusto{eweto na nov voen po`ar ~ii inicijatori bea carot Ferdinand i negovata germanofilska politika.

Vo postojanata borba so vrhovisti~kite sili Jane do`ivea nekolku neuspe{ni atentati, no posledniot be{e uspe{en. Na 22 april 1915 godina, toj be{e podmolno napadnat i usmrten od teroristite na Todor Aleksandrov vo sorabotka so mesnite bugarski voeni i civilni vlasti, vo negoviot roden Pirin. Pogreban e vo blizinata na Ro`enskiot manastir, nad Melnik.